Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (8.451-8.475)


  1.      dovoljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od dovoljevati: dovoljevanje posojil ♪
  2.      dovoljeváti  -újem nedov. (á ȗ) dajati dovoljenje, pristanek za kaj: starši mu dovoljujejo, da hodi v kino; nerada ji dovoljuje, da se druži s tistim dekletom / ostal bi še, pa mi delo ne dovoljuje; pomagal ti bom, kolikor mi bodo razmere dovoljevale / publ. skakalnica dovoljuje skoke do sto metrov dovoljeváti si večkrat upati si, drzniti si storiti kaj: dovoljuje si obiskovati ga tudi pozno zvečer; vse si dovoljuje / kot vljudnostna fraza dovoljujem si kratko vprašanje ♪
  3.      dovôljkrat  prisl. (ȍ) izraža zadostno število ponovitev: to vem, dovoljkrat si mi že pravil; nisi ga še dovoljkrat prosil / to pot sem kar dovoljkrat prehodil velikokrat, večkrat ♪
  4.      dovprášati  tudi dovprašáti -am dov., tudi dovprášala (á á á) redko končati vpraševanje: veliko stvari ga je zanimalo, končno je le dovprašal dovprášati se tudi dovprašáti se z vpraševanjem priti kam: končno se je le dovprašal do prave poti ♪
  5.      dovrševáti  -újem nedov. (á ȗ) približevati se koncu dela; dokončevati: takrat je dovrševal novele; z vso naglico so dovrševali zadnje priprave za sprejem ♪
  6.      dovŕtati  -am dov. (r̄) z vrtanjem priti do česa: dovrtal je do nasprotne strani; pren. dovrtala je do njegove skrivnosti, v njegovo notranjost ♪
  7.      dovtípkanje  -a s (ȋ) knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov: sovražil je dovtipkanje; cinično dovtipkanje ♪
  8.      dovtípkar  -ja m (ȋ) redko dovtipnež: bil je velik dovtipkar ♪
  9.      dovtípkarstvo  -a s (ȋ) knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov: ceneno dovtipkarstvo / delo je polno praznega dovtipkarstva ♪
  10.      dovtipkovánje  -a s (ȃ) knjiž., nav. ekspr. delanje, pripovedovanje dovtipov: neslano dovtipkovanje ♪
  11.      dovtípnica  -e ž (ȋ) zastar. dovtip: zarobil mu je surovo dovtipnico ♪
  12.      dóza 1 -e ž (ọ̑) 1. manjša, lepo izdelana škatla za shranjevanje česa: vzeti cigareto iz doze; cigaretna doza; lesena, rezljana, zlata doza; doze za puder // neprodušno zaprta pločevinasta posoda, zlasti za konzervirana živila: konzervna doza; doza z grahom, fižolom ♦ fot. razvijalna doza zaprta posoda za razvijanje filmov 2. elektr. kovinski ali plastični okrov, v katerem so narejeni spoji, odcepi, priključki: vgraditi doze / odcepna, priključna doza; gramofonska doza priprava na gramofonu, ki spreminja mehanske tresljaje gramofonske igle v ustrezne električne napetosti; vrezovalna doza priprava, ki pretvarja električno ali zvočno valovanje v mehansko in ga vrezuje v gramofonsko ploščo ♪
  13.      dóza 2 -e ž (ọ̑) določena, natančno odmerjena količina česa, navadno zdravila, odmerek: povečati, predpisati dozo; to zdravilo učinkuje že pri razmeroma nizki dozi; dnevna doza; doza morfija / maksimalna, smrtna doza; pren. nauke mu servira po dozah // količina sploh: vzela je preveliko dozo uspavalnih praškov; kisla vina žveplajo navadno z manjšo dozo / dopustne doze radioaktivnega sevanja; tolerančne doze rentgenskih žarkov; pren. patos je podan v premočni dozi; precejšnja doza humorja ♪
  14.      dòzavarováti  -újem tudi dòzavárovati -ujem dov. (ȍ-á ȍ-ȗ; ȍ-á) jur. dodatno zavarovati s sklenitvijo še enega zavarovanja ♪
  15.      dozdàj  in do zdàj prisl. (ȁ) do tega časa, trenutka: dozdaj je šlo vse dobro; prizadeval si bo bolj kakor dozdaj ♪
  16.      dozdàjšnji  -a -e prid. (ȁ) ki je bil, obstajal dozdaj: dozdajšnje izkušnje, ugotovitve; dozdajšnja prizadevanja znanstvenikov / dozdajšnji predsednik ♪
  17.      dozdánji  -a -e prid. (ā) star. dosedanji, dozdajšnji: njegov dozdanji prijatelj; dozdanje življenje / dozdanji slovarji ♪
  18.      dozdéva  -e ž (ẹ̑) knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično: izkazalo se je, da je njegova dozdeva zmotna ♪
  19.      dozdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od dozdevati se: njegova sodba izvira iz dozdevanja in domnevanja ♪
  20.      dozdévati se  -am se nedov. (ẹ́) nav. 3. os., raba peša, z dajalnikom zdeti se: ta pot se jima je dozdevala pretežka; dekle se mu je dozdevalo lepše kot prej / brezoseb. dozdeva se mi, da je bilo prav, kar sem storil; čudno se mu je dozdevalo, da je še ni / začelo se mi je dozdevati, da to ni prava pot ♪
  21.      dozídati  tudi dozidáti -am dov. (í á í) 1. končati zidanje: letos še ne bomo dozidali; cerkev so dozidali v prejšnjem stoletju 2. zidati do določene meje: hišo so dozidali do slemena 3. dodatno, zraven prizidati: dozidali so še eno nadstropje dozídan -a -o: stavba je že dozidana; dozidano poslopje ♪
  22.      dozidáva  -e ž (ȃ) glagolnik od dozidati: z dozidavo so pridobili še nekaj sob; dozidava novega trakta ♪
  23.      dozidávanje  -a s (ȃ) glagolnik od dozidavati: dozidavanje bo letos končano ♪
  24.      dozidávati  -am nedov. (ȃ) dodatno, zraven zidati: stavbe so dozidavali in prezidavali ♪
  25.      dozíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dozirati: pravilno doziranje kinina; bolezen se je poslabšala zaradi prevelikega doziranja / doziranje rentgenskega obsevanja; pren. doziranje pomoči za to dejavnost je bilo nekoliko preveliko ♪

   8.326 8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA