Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (84.437-84.461)
- sebíčje -a s (ȋ) knjiž., redko sebičnost: iz golega sebičja jim ni hotel pomagati ♪
- sebíčnež -a m (ȋ) ekspr. sebičen človek: to so hinavci in sebičneži ♪
- sebíčnik -a m (ȋ) knjiž. sebičen človek: hinavsko ravnanje sebičnika ♪
- sebíčnost -i ž (ȋ) lastnost sebičnega človeka: v svoji sebičnosti ni videl drugih ljudi; sebičnost in neodkritosrčnost ♪
- secesíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na secesijo: secesijski stil; secesijsko kiparstvo, slikarstvo / secesijske stavbe s stiliziranimi rastlinskimi ornamenti / kovana vrata z vijugastim secesijskim vzorcem ♦ zgod. secesijska vojna državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865 ♪
- secesioníst -a m (ȋ) 1. predstavnik secesije: ta arhitekt je tipičen secesionist 2. pristaš secesionizma: intervencija vojaških čet proti secesionistom ♪
- secesionístičen -čna -o prid. (í) 1. nanašajoč se na secesionizem: secesionistični predsednik / secesionistične težnje 2. um. secesijski: secesionistična ornamentika ♪
- secesionízem -zma m (ȋ) knjiž. odcepitev, ločitev zlasti dela države od celote: upreti se secesionizmu ♪
- secíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na seciranje: secirni nož / secirna dvorana; truplo je ležalo na secirni mizi ♪
- séč -a m (ẹ̑) tekočina, ki jo izločajo ledvice: izločati seč; smrdeti, zaudarjati po seču; kalen, krvav, svetlorumen seč; preiskava seča / človeški, konjski seč ♪
- séč 1 -i in -í ž, daj., mest. ed. séči (ẹ̑) seč m: povečano izločanje seči ♪
- séč 2 -í in -i ž, daj., mest. ed. séči (ẹ̑) star. 1. živa meja: seč je delila vrt od polja; obrezati seč; gabrova, smrekova seč 2. travnik, košenica: za hišo je bila prostrana seč ♪
- sečekŕvnost -i ž (ŕ) med., vet. zastrupitev krvi s sečem; uremija ♪
- séčen 1 -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na seč, tekočino: sečne snovi / sečni mehur; sečni organi organi, ki izločajo in odvajajo seč ♦ anat. sečna cev sečnica; sečno izvodilo; kem. sečna kislina organska kislina, ki se izloča iz organizma s sečem ♪
- séčen 2 -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na sečnjo: sečni odpadki / sečno dovoljenje ♦ gozd. sečni prirastek prirastek drevesa, sestoja do sečnje; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo ♪
- sečevòd -óda m (ȍ ọ́) anat. cev, ki odvaja seč iz ledvic v sečni mehur: vnetje sečevoda ♪
- séči séčem nedov., séci secíte, sékel sékla (ẹ́) 1. star. sekati: seči drevje; ves dan je sekel v gozdu 2. nar. severozahodno kosíti: sekli so s skrhanimi kosami ♪
- séči séžem dov., sézi sézite; ségel ségla; nam. séč in sèč (ẹ́) 1. iztegniti roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: segla je na polico in vzela z nje knjigo; seči v žep po robec; seči za odmikajočim se predmetom / seči po klobuku; z roko si je segel v lase / seči komu pod roko prijeti ga za nadlaket, komolec; pri pozdravu prijateljsko, prisrčno sta si segla v roke; pren. sovražnik je segel po naših krajih 2. zajeti določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segel deset let nazaj / s to povestjo seže avtor v šestnajsto stoletje 3. pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se do kod: slabo vreme je seglo do naših krajev; smrad iz tovarne seže do mesta; voda je segla do hiš / sveder ne seže dovolj globoko / novica je segla tudi v naš kraj / njegova oblast, slava daleč seže // imeti učinek do kod: do naših krajev radijski oddajnik ne seže; svetilnik je segel pet kilometrov daleč //
biti, nahajati se v prostoru do kod: gozd seže ponekod do doline; omara seže do polovice sobe / to hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine je visoko nad tisoč metrov / otrok seže z nosom do mize; seže mu komaj do ramen 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: med govorom je večkrat segel po kozarcu; po daljšem času je spet segel po cigaretah je začel spet kaditi; rad seže po dobri knjigi rad bere dobre knjige; oče je redko segel po palici je redko tepel 5. ekspr. uporabiti: pri raziskavah je segel po novih preparatih; v obrambi je segel po orožju ● ekspr. njegove besede so jim segle do srca, v srce so jih prizadele; ekspr. mraz seže do kosti zelo je mrzlo; ekspr. kamor oči sežejo, so sama polja vsenaokrog; ekspr. roka pravice v te kraje ne seže oblast tu ne more uveljaviti svoje volje; seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; ekspr. ne seže mu niti do
kolen po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; seči komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; ekspr. moral je seči globoko v žep veliko plačati; publ. tekmovalec je danes segel po najvišji lovoriki je zmagal; segla sta si v roke pobotala sta se; sklenila dogovor; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano ♪
- sečíšče -a s (í) 1. kraj, prostor, kjer se seka, podira: pogozdovati sečišče; na sečišču so brnele motorne žage 2. kraj, kjer se križa, stika navadno več poti: sečišče cest; mesto se je razvilo ob sečišču prometnih poti; pren. sečišče različnih kultur 3. geom. točka, v kateri se sekata dve črti ali črta in ploskev: sečišče diagonal; sečišče lokov in ploskve ♪
- séčnik -a m (ẹ̑) anat. organ za zbiranje seča: vnetje sečnika ♪
- sečnínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sečnino: izdelan na sečninski osnovi / sečninsko lepilo ♪
- séd -a m (ẹ̑) šport. položaj telesa, ko telovadec sedi na orodju ali na tleh ♪
- sedéčki prisl. (ẹ̑) nar. sede, sedeč: ne zdrži sedečki, ko drugi stojijo ♪
- sêdelce -a [dǝl] s (ē) manjšalnica od sedlo: majhen jezdec se je vzpel v svoje sedelce / prispeli so do sedelca nad vasjo ◊ obrt. del oblačila spredaj in zadaj ob ramenih, ukrojen posebej in (delno) prišit ♪
- sêdeln -a -o [dǝl] prid. (ȇ) nanašajoč se na sedlo: sedelni jermen; sedelni glavič sprednji, nekoliko privzdignjeni del sedla / sedelna torba ♪
84.312 84.337 84.362 84.387 84.412 84.437 84.462 84.487 84.512 84.537