Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (84.337-84.361)


  1.      rumenênje  -a s (é) glagolnik od rumeneti: rumenenje listja jeseni ♪
  2.      rumenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati rumen: listje rumeni in odpada / žito že rumeni začenja zoreti / zaradi deževja je koruza začela rumeneti; od bolezni ji obraz rumeni 2. knjiž. rumeno se odražati, kazati: v daljavi so rumenela žitna polja rumenèč -éča -e: rumeneče listje ♪
  3.      rumeník  -a m (í) bot., v zvezi barvilni rumenik vrtna rastlina z bodečimi listi in sprva rdeče, pozneje rdečkasto rumenimi cveti v socvetju, Carthamus tinctorius ♪
  4.      rumenílo  -a s (í) 1. rumeno barvilo: barvati z rumenilom / listno rumenilo ♦ kem. kromovo rumenilo rumen prah iz svinčevega kromata in svinčevega sulfata za oljnato rumeno barvo 2. lastnost rumenega, rumena barva: po rumenilu kože se mu vidi, da je bolan / rumenilo cvetja, žita / ekspr. rumenilo zahajajočega sonca ♪
  5.      rumeníti  -ím nedov. (ȋ í) delati kaj rumeno: rumeniti zid / sonce je rumenilo listje dreves, zoreče sadje rumeníti se knjiž. 1. rumeno se odražati, kazati: pod skalnato steno se rumenijo šotori 2. postajati rumen, svetel: nebo na vzhodu se že rumeni ♪
  6.      rumeno... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na rumen: rumenokljun, rumenokožec, rumenopolt ♪
  7.      rumeno... 2 prvi del zloženk, kakor rumenopikčast, rumenorjav, rumenozelen ipd., gl. rumen ♪
  8.      rumenocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima rumen cvet: šopek rumenocvetnih narcis ♪
  9.      rumenokljún  -a -o prid. (ȗ ū) ki ima rumen kljun: rumenokljun kos ● ekspr. rumenokljuni fantje mladi, neizkušeni ♪
  10.      rumenokljúnec  -nca m (ȗ) ekspr. 1. ptič z rumenim kljunom: jata črnih rumenokljuncev 2. mlad, neizkušen človek: tak rumenokljunec me ne bo učil, kaj naj storim ♪
  11.      rumenokóžec  -žca m (ọ̑) človek rumene rase: belokožci in rumenokožci ♪
  12.      rumenokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je rumene kože: rumenokožni delavci ♪
  13.      rumenopólt  -a -o [u̯t] prid. (ọ̑ ọ̄) ki je rumene polti: rumenopolti prebivalci ♪
  14.      rumênost  -i ž (é) lastnost rumenega, rumena barva: rumenost žitnih polj ♪
  15.      rumenozób  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima rumene, rumenkaste zobe: rumenozob konj ♪
  16.      rúmov  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rum: rumova esenca / rumov okus ♪
  17.      rúnkelj  -na in -klja [kǝl] m (ú) nar. štajersko (krmna) pesa: okopavati runkelj; puliti runkeljne ♪
  18.      rúno  -a s (ū) 1. vsa volna ene ovce skupaj, dobljena pri striženju: sortirati runa po barvi; kup run / ovčje runo ∙ zlato runo v grški mitologiji runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi; red zlatega runa nekdaj visoko avstrijsko in špansko viteško odlikovanje za plemiče in državne voditelje // volna, dobljena pri striženju ovc sploh: nastriči veliko runa 2. volna, dlaka na živali, zlasti na ovci: prijeti ovco za runo; dolgo runo; jagenjčki z mehkim runom / mamut je bil poraščen z gostim runom // knjiž., ekspr. kar je temu podobno: počivati na zelenem runu / runo oblakov se je pretrgalo ♪
  19.      rúnski 1 -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na runo, črko: raziskovati runske znake / runska pisava ♪
  20.      rúnski 2 -a -o prid. (ȗ) tekst., v zvezi runska volna volna s hrbta, pleč, dobljena pri striženju žive ovce ♪
  21.      rús 1 -a m (ȗ) nar. ščurku podobna žuželka, ki živi v hišah; švab: v shrambi so se zaredili rusi ∙ bilo jih je kot rusov zelo veliko ♪
  22.      rús 2 -a m (ȗ) nav. mn., gastr. rusel: jesti ruse ♪
  23.      rús  -a -o prid. (ȗ ū) star. rdeč, rjavkasto rdeč: ruse lise / rus konj; imeti ruse lase; rusa brada ● zastar. črni in rusi prebivalci rdečepolti; nar. žeti ruso pšenico rumeno ◊ min. rusi železovec hematit ♪
  24.      rúsec  -sca m (ȗ) knjiž. rdečelasec: bil je pegast rusec ♪
  25.      rúsel  -sla m (ū) nav. mn., gastr. marinirana surova majhna morska riba z veliko čebule: jesti rusle ♪

   84.212 84.237 84.262 84.287 84.312 84.337 84.362 84.387 84.412 84.437  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA