Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (84.162-84.186)



  1.      rohnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. hrupno izražati jezo, nezadovoljstvo: rohnel je in razbijal vse okoli sebe; rohnel je nad ženo / zaman se upirate, je rohnel / ekspr. rohneti proti novim ukrepom 2. ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti: motor rohni; na gradbišču so rohneli stroji ∙ ekspr. v dolini so rohneli hudi boji divjali // hrumeč se hitro premikati: avtobus rohni po strmi cesti; vlak je rohnel mimo njih rohnèč -éča -e: vlak je rohneč odpeljal; rohneča vozila
  2.      ròj  rôja m ( ó) 1. skupina čebel, ki z matico zapusti panj: roj sede na vejo, visi na veji; postaviti panj pod roj; število rojev // rojenje: čebele se pripravljajo na roj; šumeli so kot čebele pred rojem 2. večja skupina letečih živali iste vrste, zlasti žuželk: komarji so se zbirali v roje; roj kobilic, metuljev, os / muhe so v rojih sedale na kruh / redko roj ptic jata // ekspr. večja skupina česa sploh: roj isker, zvezd; roj otrok / po morju je raztresen roj otokov; pren. pogovor je vzbudil roj misli ◊ čeb. ogrebsti roj spraviti (čebelji) roj v panj; prestreči roj; vsaditi roj dati roj v panj; čebelariti na roje pospeševati rojenje čebel; naravni roj; narejeni ali umetni roj prenos dela čebel z matico ali matičnjakom v nov panj
  3.      rójen  tudi rôjen -jna -o prid. (ọ̄; ō) nanašajoč se na roj: rojno brenčanje / rojne čebele roječezastar. razvili so rojno vrsto strelsko črto
  4.      rojênček  -čka m (é) knjiž. novorojenček: razvoj rojenčkov v prvem tednu
  5.      rojênec  -nca m (é) knjiž. novorojenček: pokazati rojenca materi / to je njen zadnji rojenec otrok
  6.      rojênje  -a s (é) zastar. roditev, rojstvo: rojenje otroka / petdesetletnica rojenja
  7.      rojênje  stil. rójenje -a s (é; ọ́) glagolnik od rojiti: preprečiti rojenje; rojenje čebel; čas rojenja
  8.      rojílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na rojenje (čebel): rojilna doba / rojilni nagon pri čebelah
  9.      rojíti  -ím stil. rójim nedov. ( í, ọ́) 1. v zvezi s čebele z matico zapuščati panj, zbirajoč se okrog nje v skupino: čebele rojijo 2. živahno letati v velikem številu: nad travnikom rojijo komarji in mušice; muhe so rojile okoli živine / ekspr.: ljudje so rojili iz hiše v velikem številu prihajali; vojaki rojijo po taborišču 3. ekspr. glasno se jeziti, razburjati: niti besedice mu ni rekel, pa že roji; oče bo rojil, ko bo to izvedel ● knjiž. Kranjska čbelica je spet rojila izšla; ekspr. njej že fantje rojijo po glavi se že zanima zanje; ekspr. to mi že dolgo roji po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to rojèč -éča -e: roječe čebele
  10.      rojív  -a -o prid. ( í) čeb. ki rad, večkrat roji: rojive čebele / rojivo leto leto, v katerem je veliko rojev
  11.      rojívost  -i ž (í) čeb. lastnost rojivega: zmanjševati rojivost čebel
  12.      rôjsten  -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na rojstvo: navesti rojstni datum / rojstni dan; rojstni kraj; poljud. rojstni list izpisek iz rojstne matične knjige; rojstni podatki dan, mesec, leto, kraj rojstva; rojstna hiša hiša, v kateri se kdo rodi in živi kot otrok; rojstna matična knjiga matična knjiga s podatki o rojstvu prebivalcev; izpisek iz rojstne matične knjige dokument s podatki o rojstvu kake osebe; (rojstno) ime ime, ki se da komu ob rojstvuzastar. tega človek še rojstni materi ne pove lastni
  13.      rôjstnost  -i ž (ó) knjiž. nataliteta, rodnost: rojstnost narašča, pada
  14.      rôjstven  -a -o prid. (ō) zastar. rojsten: rojstveni dan; rojstvena hiša / zapustiti rojstveno vas domačo
  15.      rôjstvo  -a s (ó) 1. prihod iz rodil: opisati rojstvo otroka; stehtati otroka takoj po rojstvu; spočetje in rojstvo otroka / odločati o rojstvu otroka spočetju, donositvi; prepogosta rojstva so jo izčrpala prepogosti porodi; publ. padanje rojstev števila novorojenih otrok; število rojstev na tisoč prebivalcev novorojenih otrok // začetek prebivanja na svetu po prihodu iz rodil: navesti datum in kraj rojstva; rojstvo in smrt / od rojstva je slaboten; to napako ima že od rojstva ta napaka mu je prirojena 2. v prislovni rabi, v zvezi po rojstvu izraža, da ima kdo določen položaj glede na starše, prednike: biti po rojstvu jugoslovanski državljan; plemič po rojstvu 3. ekspr. nastanek, začetek: rojstvo nove države; rojstvo otoka ob vulkanskem izbruhu / opozoriti na rojstvo nove pesniške zbirke izidekspr. trpel je od rojstva do groba vse življenje; ekspr. doživeti drugo, novo rojstvo veliko duševno spremembo; pesn. vsako jutro je občudoval rojstvo sonca sončni vzhod; šalj. položiti kosti svojega rojstva na stol sestimed. načrtovanje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok
  16.      rók  in ròk róka m (ọ̑; ọ́) natančno omejeno trajanje, dogovorjeno ali določeno za kaj: rok za javno razpravo je, traja dva meseca; po njegovem mnenju je rok za dokončanje načrta prekratek; držati se rokov; določiti, skrajšati rok; podaljšati rok do septembra, za mesec dni; upoštevati, ekspr. spoštovati roke; računati, šteti v rok; plačati, pritožiti se ob roku, v roku; zadnji dan roka / z oslabljenim pomenom: nedelje se ne štejejo v rok dopusta v dopust; obljubil je, da bo članek napisal v roku štirinajstih dni v štirinajstih dneh / odplačevanje posojila na dolg, kratek rok / dobavni, odpovedni, plačilni, prijavni rok; izredni, redni rok za vpis na fakulteto; zamuditi rok za prijavo / kot opozorilo na živilskih izdelkih rok trajanja ali rok uporabnosti ∙ šalj. vse gre, spada v rok službe delovni čas teče, mineva, ne glede na koristnost, smiselnost dela, ki ga kdo opravlja // zadnja, končna točka tega trajanja: oddati zaključni račun do roka; nalogo je napisal že tri dni pred rokom; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa ◊ jur. čakalni rok čas, pred potekom katerega se določena pravica ne more uveljaviti; med. izračunati rok (poroda) določiti datum poroda, upoštevajoč naravno trajanje nosečnosti; šol. izpitni rok za opravljanje izpitov; šport. prestopni rok v katerem je mogoče prestopiti iz enega športnega kluba v drugega; voj. kadrovski ali vojaški rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski
  17.      rokét  -a m (ẹ̑) rel. kratko belo liturgično oblačilo katoliških duhovnikov: obleči si roket; duhovnik v talarju in roketu
  18.      rókfor  tudi róquefort -a [rokfor] m (ọ̑) gastr. rokfortski sir: gorgonzola in rokfor
  19.      rókfortski  -a -o prid. (ọ̑) 1. gastr., v zvezi rokfortski sir mehki sir iz ovčjega mleka v obliki hlebčka z glivicami plesni: postreči z rokfortskim sirom 2. agr., v zvezi rokfortska plesen žlahtna čopičasta plesen, ki se uporablja pri izdelovanju rokfortskega sira
  20.      roko...  prvi del zloženk nanašajoč se na roko: rokoborba, rokopis, rokospretnost
  21.      rokobórec  -rca m (ọ̑) športnik, ki goji rokoborbo: svetovno prvenstvo rokoborcev
  22.      rokobórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rokoborce ali rokoborbo: rokoborsko tekmovanje / rokoborsko društvo
  23.      rokodélčič  -a m (ẹ̑) nekdaj rokodelski pomočnik, rokodelski vajenec: srečati popotnega rokodelčiča; družba rokodelčičev
  24.      rokodélčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. s preprostim orodjem izdelovati, popravljati: v prostem času rad rokodelči
  25.      rokodélec  -lca m (ẹ̑) nekdaj obrtnik, ki s preprostim orodjem kaj izdeluje, popravlja: biti rokodelec / naročiti orodje pri rokodelcu ● slabš. ta pesnik ni umetnik, ampak le rokodelec obvlada le formalno, tehnično stran svojega dela

   84.037 84.062 84.087 84.112 84.137 84.162 84.187 84.212 84.237 84.262  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA