Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (84.062-84.086)
- robìč -íča m (ȉ í) manjšalnica od rob1: iskati zajedo ali robič za oporo / stati na robiču nad globino ♪
- robíček -čka m (ȋ) manjšalnica od rob1: žival je smuknila čez robiček ♪
- robíden -dna -o prid. (ȋ) redko robidov: robidno listje ♪
- robídje -a s (ȋ) robidovo grmičevje: z robidjem poraslo pobočje ♪
- robídji -a -e prid. (ȋ) redko robidov: robidji trn ♪
- robídničen -čna -o (ȋ) pridevnik od robidnica: robidnični sok ♪
- robídov -a -o prid. (í) nanašajoč se na robido ali robidnico: robidovo grmičevje / robidov čaj / robidov sok ♪
- robídovec -vca m (í) redko robidov sok: piti robidovec ♪
- robídovje -a s (í) robidovo grmičevje: na poseki raste robidovje; bodeče robidovje; malinje in robidovje / hoditi po robidovju po svetu, poraslem z robidovjem ♪
- robílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na robljenje: robilne priprave ♦ les. robilna žaga robilnik; teh. robilni stroj ♪
- robílnik -a m (ȋ) les. krožna žaga za robljenje lesa: robilnik in čelilnik ♦ teh. stroj ali priprava za robljenje pločevine ♪
- robínijev -a -o prid. (í) nanašajoč se na robinijo: robinijevo cvetje / robinijev gozd ♪
- róbinzonski -a -o prid. (ọ̑) ekspr. tak kot pri Defoejevem Robinzonu: njihovo robinzonsko življenje ♪
- róbinzonstvo -a s (ọ̑) ekspr. življenje daleč od civilizacije: minilo je več tednov njihovega robinzonstva ♪
- robíti in róbiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati rob: robiti krilo; robiti prte, zavese; robiti na šivalnem stroju; robiti s čipkami 2. knjiž. obdajati, obkrožati: cesto je robilo gosto grmovje; obraz mu robi brada / jutranja zarja je robila vrhove / smehljaj ji robi ustnice 3. šport. pritiskati na robove smuči: kaj pa tako robiš; robiti z notranjimi robniki 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: robiti debele, kosmate; take je robil, da jim je šlo na smeh ● pog., ekspr. ta mu jih pa robi ga ošteva; mu ostro odgovarja; zastar. robiti drevje podirati, sekati; knjiž. robiti glave sovražnikom sekati ◊ les. robiti les delati, da imajo kosi lesa ostre robove med ploskvami; teh. robiti pločevino robíti se in róbiti se knjiž. odražati se, kazati se: hribi se robijo v ostrih obrisih róbljen -a -o: s čipkami robljen prt; robljene deske ♪
- róbljenje -a s (ọ́) glagolnik od robiti: ročno robljenje; robljenje kril / šivalni stroj za robljenje / zavirati z robljenjem / robljenje pločevine ♪
- robníčiti -im nedov. (í ȋ) šport. pritrjevati robnike (pri smučeh): robničiti smuči ♪
- robník -a m (í) 1. podolgovat kos materiala, s katerim se zaključi rob česa: zavarovati pločnik z robniki; betonski, kovinski, lesen robnik; krivi, ravni robniki; robnik ob cvetlični gredi; s kamnitim robnikom obrobljen grob // šport. pas, navadno kovinski, na robu drsne ploskve smuči: smuči z robniki / spodnji, zgornji robniki / kovinski robniki 2. teh. priprava na pisalnem stroju, s katero se določa dolžina vrstice: naravnati robnike / končni s katerim se določi desni, začetni robnik s katerim se določi levi rob na listu ◊ gled. sprednji rob gledališkega odra, navadno z napravami za osvetljevanje prizorišča; rampa; obrt. priprava za zaznamovanje dolžine obleke pri pomerjanju ♪
- robót -a m (ọ̑) 1. elektronsko vodena naprava, ki enakomerno opravlja vnaprej programirana, pogosto človekovemu zdravju škodljiva dela: konstruirati robota; uporaba robotov v avtomobilski industriji; robot v podobi človeka; dela, ravna kot robot / industrijski robot 2. slabš. kdor ravna, dela po navodilih drugega brez sodelovanja volje, zavesti: biti misleč človek, ne robot; uniformirani roboti fašizma; človek robot ♪
- robóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na roboto: robotni dnevi ◊ zgod. robotni patent v fevdalizmu zakon, s katerim je bila leta 1778 za Štajersko in Koroško, leta 1782 pa za Kranjsko določena največja dovoljena tlaka glede na velikost posestva ♪
- robótnik -a m (ọ̑) star. tlačan: izkoriščani robotniki ♪
- robótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na robote: robotski mehanizem; robotsko ohišje / brati robotske zgodbe / to ni človeško, ampak robotsko ravnanje ♪
- robóvje -a s (ọ̑) star. več robov, robovi: robovje pohištva / kositi travo po robovju / robovje prostranega gozda obrobje ♪
- róbski -a -o prid. (ọ̑) zastar. suženjski: robsko življenje ♪
- róbstvo -a s (ọ̑) zastar. suženjstvo: odprava robstva / imeti narode v robstvu ♪
83.937 83.962 83.987 84.012 84.037 84.062 84.087 84.112 84.137 84.162