Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (83.962-83.986)



  1.      ribogójec  -jca m (ọ̑) kdor se ukvarja z gojenjem rib: izkušen ribogojec // kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem rib: ribogojec krmi ribe; delo ribogojcev
  2.      ribogójen  -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ribogojstvo: ribogojni problemi / ribogojni obrat ribogojnica
  3.      ribogójstvo  -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rib: pospeševati ribogojstvo; ribištvo in ribogojstvo / redko kupovati sveže ribe v ribogojstvu ribogojnici
  4.      ribojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z ribami: ribojedi ptiči
  5.      ribolòv  -óva m ( ọ̄) lovljenje rib: ribolov z mrežo, s trnkom; lov in ribolov // športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo rib: pospeševati ribolov / morski, obalni, podvodni, rečni ribolov; poklicni, športni ribolov
  6.      ribolóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. ribič: počitniški ribolovec
  7.      ribolóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ribolov: ribolovno področje / ribolovni predpisi; ribolovni pribor; ribolovni turizem; ribolovna doba doba v letu, ko je ribolov dovoljen; ribolovna dovolilnica; ribolovna voda voda, v kateri je dovoljen ribolovrib. določiti ribolovno mero najmanjšo dolžino, pri kateri se kaka riba še sme ujeti
  8.      ribolóvski  -a -o prid. (ọ̑) riboloven: ribolovsko področje
  9.      ribón  -a m (ọ̑) zool. ploščata rdečkasta morska riba s temnima lisama nad prsnima plavutma, Pagellus erythrinus
  10.      ribonukleínski  -a -o prid. () biol., kem., v zvezi ribonukleinska kislina nukleinska kislina, ki vsebuje ribozo: vloga ribonukleinske kisline v celici; ribonukleinska kislina in beljakovine
  11.      riboslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za riboslovje: pomemben riboslovec
  12.      riboslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na riboslovje: riboslovna razprava / riboslovna ustanova
  13.      riboslóvje  -a s (ọ̑) veda o ribah: ukvarjati se z riboslovjem
  14.      ribosóm  -a m (ọ̑) nav. mn., biol. drobno celično zrnce, ki sodeluje pri sintezi beljakovin: odkritje ribosomov
  15.      ribovít  -a -o prid. () bogat z ribami: Krka je ribovita; ribovito jezero
  16.      richelieu  -ja [riš(ǝ)ljé] m (ẹ̑) obrt. vezenina, pri kateri so oblike obrobljene z zančnimi vbodi, izrezani deli tkanine pa so navadno povezani z mostiči: vesti richelieu
  17.      rícinov  -a -o prid. () nanašajoč se na ricinus: ricinovo seme ∙ poljud. žlička ricinovega olja ricinusovega olja
  18.      rícinus  -a m () 1. bot. grm z zelo širokimi listi, iz semen katerega se pridobiva ricinusovo olje, Ricinus communis: gojiti ricinus 2. poljud. ricinusovo olje: popiti žličko ricinusa
  19.      rícinusov  -a -o prid. () nanašajoč se na ricinus: ricinusovo seme ♦ med. ricinusovo olje olje iz ricinusovih semen, ki se uporablja zlasti kot odvajalno sredstvo
  20.      ríčet  -a m () jed iz oluščenih ječmenovih zrn: jesti ričet; ričet s prekajeno svinjsko kračo ∙ pog. dobiti dve leti ričeta biti obsojen na dve leti zapora; pog. jesti ričet biti v zaporu; nižje pog. pojdi v ričet pojdi se solit
  21.      ríg  -a m () posamezen glas pri riganju: oslovi rigi
  22.      rígelj  -glja m (í) 1. nižje pog. zapah: zapirati vrata z rigljem 2. nar. prečno nameščen tram pri kozolcu; prečnik: povezovati stebre z riglji
  23.      rígeljc  -a [gǝl] m () nar. gorenjsko marjetica: šopek rigeljcev
  24.      rigíden  -dna -o prid. () knjiž. neprožen, tog: po bolezni je ostala mišica rigidna / rigidno vedenje
  25.      rígniti  -em dov.) 1. oglasiti se z glasom i-a: osel je čudno rignil // ekspr. dati riganju podoben glas: sirena, top rigne 2. nizko spahniti se: pijanec je rignil; s smiselnim osebkom v dajalniku po jedi se mu je nekajkrat rignilo ● nizko kaj, je hripavo rignil krčevito rekel

   83.837 83.862 83.887 83.912 83.937 83.962 83.987 84.012 84.037 84.062  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA