Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (83.687-83.711)


  1.      rejênost  -i ž (é) značilnost rejenega, debelega: rejenost vola / za vse člane te družine je značilna rejenost / biti nagnjen k rejenosti ♪
  2.      réjevec  -vca m (ẹ̑) nar. koroško plesalec: rejevci so plesali in veselo prepevali ♪
  3.      rejník  -a m (í) kdor za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: dekle živi pri rejnikih; rejnik in rejenec; starši in rejniki ∙ star. rejnik družine rednik ♪
  4.      rejníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rejnike ali rejništvo: rejniške dolžnosti / rejniška družina / rejniška pogodba ♪
  5.      rejníštvo  -a s (ȋ) rejniška dejavnost: v teh krajih je rejništvo precej pogosto; nekaj let se je ukvarjala tudi z rejništvom / občinski referent za rejništvo ● publ. dati otroka v rejništvo rejo; po štiriletnem rejništvu se je vrnil k materi življenju pri rejniku, rejnici ♪
  6.      rejon  in rayon -a [rejón in réjon] m (ọ̑; ẹ̑) tekst. preja iz neskončno dolgih viskoznih vlaken: izdelovati rejon ♪
  7.      réjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rejce ali rejo: rejske nagrade, premije / rejski stroški / konji iz rejskega območja Ljutomer ♪
  8.      rék  in rèk réka m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. stalna besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki se uporablja za izražanje določenega mnenja, življenjskega pravila: sklicevati se na rek: v vinu je resnica; ima jezik kot krava rep, meni luč, tebi ključ in drugi reki; pregovori in reki // besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki izraža kako temeljno resnico, trditev: Heraklitov rek o teku vseh stvari / nad vhodom je bil zapisan rek: o vi, ki vstopate, vsak up pustite 2. star. izrek, aforizem: reki pesnika Tagoreja / biblični reki ● zastar. tvoj rek bom izpolnil ukaz; star. nekaj časa je molčal, potem pa je spet povzel rek začel govoriti; star. reči nekaj spodbudnih rekov besed ♪
  9.      rékelc  -a [kǝl] m (ẹ̑) nižje pog. suknjič: obleči, sleči rekelc ♪
  10.      réket  -a m (ẹ̑) šport. (teniški) lopar: udariti žogico z reketom ∙ publ. on je prvi reket Jugoslavije najboljši teniški igralec ♪
  11.      rêklo  -a s (é) 1. stalna besedna zveza, navadno s posebnim, prenesenim pomenom besed: rad uporablja stara, ekspr. sočna rekla; jezik za zobe, hvala bogu in druga rekla / duh jezika se kaže v reklih / ljudska, stalna rekla // stalna besedna zveza v obliki kratkega stavka, ki se uporablja za izražanje določenega mnenja, življenjskega pravila; rek: latinsko reklo: zdrav duh v zdravem telesu; zaupal je starim reklom o strupenosti gob 2. knjiž. izrek, aforizem: rekla znanega pesnika 3. knjiž. fraza, puhlica: časopisna, propagandna rekla ♪
  12.      rekonstrukcíjski  tudi rekonstrúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na rekonstrukcijo: rekonstrukcijske težave / rekonstrukcijski stroški ♪
  13.      rekonstruktíven  -vna -o prid. (ȋ) redko rekonstrukcijski: rekonstruktivni načrti ♦ med. rekonstruktivna kirurgija kirurgija, ki se ukvarja z odpravljanjem razvojnih ali pridobljenih nepravilnosti ♪
  14.      rekórd  -a m (ọ̑) 1. najboljši uradno priznani rezultat v kaki športni disciplini: doseči rekord; rekord proge, skakalnice, stadiona / državni, osebni, svetovni rekord / športni rekordi ♦ šport. izboljšati, preseči rekord; postaviti nov rekord; priznati rekord; rekord v metu kopja, v teku na sto metrov 2. nav. ekspr. rezultat, dosežek, ki količinsko, številčno presega vse dosedanje: tovarna je dosegla nov proizvodni rekord; imeti rekord v telesni teži / dobil sem pet pisem hkrati, kar je rekord ∙ ekspr. napovedovati filmu blagajniške rekorde nadpovprečno velike dohodke od vstopnine 3. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: voziti se v (opel) rekordu ♪
  15.      rekórden  -dna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na (športni) rekord: rekordni met / preteči progo v rekordnem času 2. nav. ekspr. ki zelo presega normalno, običajno količino, vrednost: letos je pridelek pšenice spet rekorden; rudnik je dosegel rekordno proizvodnjo / rekordna cena zlata / rekordno število gledalcev / končati delo v rekordnem času rekórdno prisl.: rekordno nizke temperature ♪
  16.      rekórder  -ja m (ọ̄) teh. naprava za zapisovanje spremenljivih (fizikalnih) količin; zapisovalnik: rekorder jakosti zvoka ♪
  17.      rekordêr  -ja m (ȇ) kdor je dosegel rekord a) v kaki športni disciplini: postati rekorder / državni, svetovni rekorder ♦ šport. rekorder v skoku v višino b) nav. ekspr. v čem sploh: rekorder med novorojenčki je tehtal skoraj pet tisoč gramov; postati rekorder v obiranju hmelja / biblija je svetovni rekorder med prevodi; to podjetje je rekorder glede števila bolniških dopustov ♪
  18.      rekordêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na rekorderje ali rekorderstvo: rekorderska ekipa / rekordersko vozilo ♪
  19.      rekordêrstvo  -a s (ȇ) 1. dejstvo, da je kdo rekorder: bil je ponosen na sinovo rekorderstvo / zaradi rekorderstva bo odlikovan doseganja rekordov 2. nav. ekspr. ukvarjanje s čim zlasti zaradi doseganja rekordov: to ni več šport, ampak rekorderstvo ♪
  20.      rekórdnik  -a m (ọ̑) zastar. rekorder: bil je rekordnik v postavljanju šotora ♪
  21.      rekóven  -vna -o prid. (ọ̄) zastar. razvpit, zloglasen: rekoven pijanec, ženskar ♪
  22.      rekrút  -a m (ȗ) 1. nabornik: rekruti so se morali javiti v vojašnici; zdravniški pregled rekrutov 2. vojaški novinec: uriti rekrute; rekruti in stari vojaki ● publ. rekruti tihotapskih organizacij so iz različnih družbenih plasti novi člani, sodelavci ♪
  23.      rekrúten  -tna -o prid. (ȗ) naboren: rekrutna komisija ● rekrutne vaje vaje vojaških novincev ♪
  24.      rekrútski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na rekrute: rekrutski šopek / rekrutske vaje ♪
  25.      réktor  -ja m (ẹ́) 1. predstojnik univerze, visoke šole: izvoliti za rektorja; rektor in dekan / rektor akademije, univerze ♦ rel. rektor semenišča 2. nekdaj predstojnik nekaterih šol: rektor liceja, stanovske šole ♪

   83.562 83.587 83.612 83.637 83.662 83.687 83.712 83.737 83.762 83.787  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA