Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (83.212-83.236)


  1.      prozóren  -rna -o prid., prozórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki prepušča svetlobo: prozoren lak, papir; tanka, prozorna tkanina; žuželka s prozornimi krili; posoda iz prozornega stekla; to blago je zelo prozorno / prozoren oblak / ekspr.: koža bolnikovega obraza je bila skoraj prozorna; njeni prstki, beli in prozorni, so zadrhteli // ekspr. jasen, zelo čist: prozorno nebo; tu je morje zelo prozorno / večer je bil tih in prozoren 2. ekspr. ki se da z lahkoto spregledati: tvoji nameni so prozorni prozórno prisl.: prozorno ga je pogledala ♪
  2.      prozórnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost prozornega: prozornost stekla, tkanine / ekspr. jutranja prozornost ♪
  3.      próžen  -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna 2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti 3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha 4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi ● ekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet ◊ šport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir próžno prisl.: prožno hoditi ♪
  4.      próženje  -a s (ọ́) glagolnik od prožiti: proženje pasti / daljinsko, ročno proženje / proženje plazov / otrokovo proženje roke k materi ♪
  5.      prožéti  -žmèm stil. -žámem dov., prožmì prožmíte in prožêmi prožemíte; prožél; nam. prožét in prožèt (ẹ́ ȅ, á) zastar. prepojiti: megle so vse prožele z mokroto / prožeti mladino z naprednimi idejami prežeti prožét -a -o: biti prožet z idejo humanizma ♪
  6.      prožílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) knjiž. sprožilec: vojak je položil prst na prožilec, pomeril in ustrelil / fotograf je pritisnil prožilec ♪
  7.      prožílen  -lna -o prid. (ȋ) ki kaj proži, sproža: prožilni mehanizem ♪
  8.      prožílnik  -a m (ȋ) teh. vzvod pisalnega stroja, s katerim se sproži premik voza v levo ♪
  9.      prožílo  -a s (í) knjiž. sprožilo: prožilo pri pasti / fotograf je pritisnil na prožilo / prislonil je puško k licu in dal prst na prožilo na sprožilec, na petelina / morda je pomanjkanje hrane prožilo selitvenega nagona ptic ♦ voj. vzvod za sprožitev udarne igle pri strelnem orožju ♪
  10.      prožíti  in próžiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati, povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: prožiti s snegom obtežene veje 2. z dotikom, sprostitvijo spravljati a) v delovanje: prožiti alarmne naprave / prožiti fotografski aparat / prožiti puške / prožiti strele streljati b) v gibanje, premikanje: prožiti hlode po drči; plazovi se prožijo / prožiti puščice 3. knjiž., ekspr. vzbujati, povzročati: taka doživetja prožijo v človeku umetniški navdih 4. star. iztegovati: prožiti roke k materi ● star. prožiti komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; star. iz gradiva se proži zanimiva ugotovitev se kaže ♪
  11.      prožljív  -a -o prid. (ȋ í) redko ki se (rad) proži, napenja: prožljiv lok / prožljiva snov prožna ♪
  12.      próžnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost prožnega telesa ali snovi: prožnost jekla / s starostjo koža izgublja svojo prožnost 2. lastnost gibljivega dela telesa: prožnost prstov, sklepov; prožnost v kolenih 3. lahkotnost, gibčnost: prožnost hoje 4. ekspr. sposobnost prilagajati se času, razmeram: prožnost stališča ◊ fiz. meja prožnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa ♪
  13.      próžnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na prožnost: prožnostne lastnosti tkanine / prožnostna sila ♦ fiz. prožnostni modul količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa ♪
  14.      pŕsen  -sna -o prid. (r̄) nanašajoč se na prsi: prsni del telesa / prsni žep suknjiča / prsni obseg obseg telesa čez prsi; prsna stran / spregovoriti s prsnim glasom z glasom, ki ima resonanco v prsni votlini; prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica; prsni bradavici; prsne karamele trdi bonboni iz žganega sladkorja z dodatkom eteričnih olj; prsna votlina votlina, v kateri so pljuča in srce ◊ aer. prsno padalo padalo, ki se zloženo nosi na prsih; anat. prsna kost kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica; prsna mrena mrena, ki obdaja pljuča in prsni koš od znotraj; prsna vretenca vretenca med vratnimi in ledvenimi vretenci; farm. prsni čaj čaj, ki blaži kašelj in olajšuje izkašljevanje; gozd. prsni premer drevesa premer debla v višini 130 cm; med. prsno dihanje dihanje, pri katerem se širi in oži prsni koš; šport. prsno plavanje plavanje, pri katerem leži plavalec na prsni strani in dela somerne gibe z rokami in nogami; zool. prsna plavut parna plavut pri ribah, ležeča za škrgami pŕsno prisl.: prsno plavati; tekmovati na dvesto metrov prsno ♪
  15.      pŕsi  -i ž mn. (r̄) 1. sprednji del človeškega ali živalskega trupa med vratom in trebuhom: prsi se mu dvigajo, širijo; izbočiti prsi; razgalil si je prsi in pokazal rano; stiskati otroka, sliko k prsim; naslonila je očetu glavo na prsi; suniti v prsi; kosmate, široke prsi; konj z belo liso na prsih / prekrižati, skleniti roke na prsih / kurje prsi ozke, izbočene prsi / kot povelje trebuh noter, prsi ven / pripeti nagelj, odlikovanje na prsi na del oblačila, ki pokriva prsi // v zvezi z iz, v prsna votlina (z organi): čutiti bolečine v prsih; boli, peče, zbada ga v prsih; v prsih mu hrope, piska / ekspr. srce v prsih mu je veselo igralo / ekspr. iz prsi so mu prihajali grgrajoči glasovi // ekspr., v zvezi z iz, v ta votlina kot središče čustvovanja, zavesti: hotel mu je iztrgati skrivnost iz prsi; dolgo je nosil to misel, željo v prsih / knjiž. v njegovih prsih je led 2. vzboklini na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: položil ji je roko na prsi; ima lepe, nerazvite, velike prsi / otrok išče materine prsi; hranitev pri prsih dojenje; star. otroka ima pri prsih doji ga ● ekspr. krik se mu je iztrgal iz prsi nenadoma je zakričal; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje; ekspr. glava mu že leze na prsi zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati vzravnano; ekspr. ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal; ekspr. gojiti, rediti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; vznes. prsi zemlje zemeljsko površje ◊ gastr. nadevane telečje prsi; vet. globoke prsi ki imajo sorazmerno dolg navpični premer od vrha do prsnice; voj. boj prsi ob prsi boj iz neposredne bližine ♪
  16.      pŕsiti se  -im se nedov. (r̄ ȓ) 1. bočiti prsi: ponosno se prsiti; prsil se je, da bi bil videti večji 2. ekspr. bahati se, postavljati se: prsiti se pred prijatelji; po tistem uspehu se je kar naprej prsil ∙ ekspr. mene poglej! Tako je treba delati, se je prsil samozavestno, bahavo govoril ♪
  17.      pŕsk  -a m (ȓ) glagolnik od prskati: slišati prsk / prsk srnjakov / v prsku je gams zelo napadalen v času gonjenja ♪
  18.      pŕskniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastane kratek, oster glas: žival je prsknila skozi nos // preh. ob takem iztiskanju zraka izvreči, razpršiti: prskniti slino / prskniti vodo iz ust 2. ekspr. s kratkim, ostrim glasom zleteti, švigniti: še ena raketa je prsknila kvišku // nenadoma, zelo hitro steči, švigniti: kozel je prsknil na travnik in ušel 3. preh., ekspr. kratko, ostro reči, povedati: tja že ne greš, je prsknil / prskniti na koga ● prskniti v smeh prasniti v smeh ♪
  19.      pŕsnik  -a m (ȓ) 1. del oblačila, ki pokriva prsi: otroške hlače, predpasnik s prsnikom 2. star. (moški) telovnik: obleči si prsnik; žametast prsnik 3. nekdaj kratek ženski suknjič, navadno oprijet in brez rokavov: zapela si je prsnik 4. nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi; naprsnik: imel je naškrobljen prsnik s čipkami ◊ tekst. del statev, čez katerega drsi stkano blago ♪
  20.      pŕsniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastane kratek, oster glas; prskniti: prsniti skozi nos // ob takem iztiskanju zraka izvreči, razpršiti: prsniti slino / prsniti kruh iz ust 2. ekspr. nenadoma vreči, zagnati: prsniti v koga karte / prsniti komu psovko v obraz ● ekspr. ledena skorja je prsnila in padel je v reko s kratkim, ostrim glasom počila, se zdrobila ♪
  21.      pŕst  -a m (ȓ ŕ) 1. vsak od petih gibljivih podaljškov dlani ali stopala: prsti so mu odreveneli; iztegovati, krčiti prste; pri plesu ji je večkrat stopil na prste; urezati se v prst; bobnati s prsti po mizi; tleskniti s prsti; debeli, dolgi prsti; prsti na nogi, roki; odtisi prstov na steklu; ozebline na prstih / držati prst na petelinu imeti orožje pripravljeno na strel; položiti prst na usta dati kazalec prečno na ustnice kot znamenje, naj se molči; dvignila se je na prste, da bi bolje videla; računati na prste; zažvižgati na prste; po prstih oditi iz sobe tiho, brez šuma; namignil je proti njemu in pokazal s prstom na čelo si usmeril, dal prst na čelo kot znamenje njegove neumnosti, duševne omejenosti; pokazati s prstom na prvega v vrsti; s prsti je pokazal, da potrebuje tri tisočake; mali prst mezinec; srednji prst sredinec / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl / za prst debela pločevina; v kozarcu je ostalo še za tri prste vode za višino, enako debelini treh prstov; pren., ekspr. božajoči prsti vetra 2. del rokavice, ki pokriva prst: naplesti mora še dva prsta; rokavice z enim prstom ● ekspr. prsti so ga srbeli čutil je veliko željo, da bi kaj ukradel; evfem. imeti dolge prste krasti; ekspr. povsod ima prste vmes vmešava se v stvari, ki se ga ne tičejo; evfem. iztegovati prste po tujem imetju krasti; čakal je in nestrpno lomil prste z roko krčevito pregibal prste druge roke; ekspr. če to dobiš, si lahko vse prste obližeš si lahko zelo zadovoljen; pog., ekspr. pri tem si boš opekel prste doživel boš neuspeh; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; ekspr. kar naprej povzdiguje prst žuga, svari; ekspr. ali naj podatke iz prsta izsesam si jih izmislim; ekspr. žena ovija moža okoli prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; ekspr. gledati komu na prste, pod prste nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; ženinov ima na vsak prst (po) pet zelo veliko; ekspr. ima le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke naštel zelo malo; ekspr. končno so mu le stopili na prste onemogočili, preprečili mu njegove slabe namene; pog. pogledati komu skozi prste biti popustljiv, prizanesljiv do njegovih napak, pomanjkljivosti; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; ekspr. ljudje bi s prstom kazali za njim obsojali ga, imeli ga za krivega; ekspr. še s prstom ni mignil zanj, ko je bil v stiski čisto nič mu ni pomagal; ekspr. v članku je s prstom pokazal na krivce jasno, odkrito povedal, kdo so; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; ekspr. ne vidi prst pred nosom v ravnanju ne misli, kaj bo v prihodnosti ♪
  22.      pŕst  -í ž (ȓ) vrhnja plast tal, ki vsebuje razkrojene organske snovi: prst se je drobila pod plugom; korenin se je držala prst; gnojiti, rahljati prst; zagrebsti čebulice v prst; prhka, rahla prst / črna, gozdna, ilovnata, peščena prst; rodovitna prst; prst iz preperelega listja ● ekspr. prst ga krije je mrtev (in pokopan) ◊ agr. lahka prst z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; mrtva prst mrtvica; težka prst z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi ♪
  23.      pŕstek  -tka m (ȓ) manjšalnica od prst: obvezati otroku prstek / ekspr. beli, tanki prstki dame ♪
  24.      pŕsten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na prst m: prstni gibi; prstni sklep / prstna abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna blazinica ◊ anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; prstna jagodica spodnji del na koncu prsta; blazinica; jur. najti prstne odtise vlomilca; muz. prstni prijem; prstni red vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov ♪
  25.      prstén 1 -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz prsti: otroci so delali prstene kolačke / prsten pod; hodili so po mokri, prsteni stezi // ki ima veliko prsti: pokrajina je zelo prstena 2. umazan od prsti: zaradi dela na vrtu je imela vse roke prstene 3. ekspr. po barvi podoben prsti: bolnikov obraz je bil prstene barve; prsteno nebo prsténo prisl.: prsteno rjava obleka ♪

   83.087 83.112 83.137 83.162 83.187 83.212 83.237 83.262 83.287 83.312  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA