Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (83.187-83.211)



  1.      protón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec s pozitivnim električnim nabojem: curek protonov; protoni in nevtroni
  2.      protónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na proton: protonsko sevanje / protonski pospeševalnik
  3.      protopòp  -ôpa m ( ó) protojerej: blagoslov protopopa
  4.      prototíp  -a m () navadno z rodilnikom 1. knjiž. prva, osnovna podoba, oblika kot merilo, vzorec za vse ostale stvari iste vrste, prapodoba: družina je prototip vseh družbenih skupin / po platonizmu je ideja prototip stvari / ta združenja naj bi bila prototip socialističnih kmetijskih organizacij vzorec 2. knjiž. predloga, model: prototip osrednje osebe romana je pisateljev oče 3. knjiž. kdor ima v veliki meri bistvene, tipične lastnosti, značilnosti tega, kar izraža dopolnilo: on je prototip poštenjaka / ta pesnik je prototip dobe 4. teh. izdelek, namenjen za preizkušanje in izpopolnjevanje pred serijsko izdelavo: izdelati, preizkušati prototip; prototip novega avtomobila, stroja
  5.      prototípen  -pna -o prid. () nanašajoč se na prototip: prototipna oseba / prototipna delavnica
  6.      prototípski  -a -o prid. () nanašajoč se na prototip: prototipske značilnosti junakov drame / prototipski preizkusi
  7.      protozój  in prótozoj -a m (ọ̑; ọ̑) nav. mn., biol. pražival: bolezen so povzročili protozoji; proučevanje, razvoj protozojev
  8.      protozóon  -a m, mn. tudi protozóa s (ọ̑) nav. mn., biol. pražival: razvoj protozoonov
  9.      proučítev  -tve ž () glagolnik od proučiti: proučitev jezikovnih pojavov / potrebna je skrbna proučitev zadeve / dati predlog komisiji v proučitev
  10.      proučíti  -ím dov., proúčil ( í) 1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem skušati ugotoviti, spoznati bistvo česa: proučiti vplive okolja na otrokov razvoj; proučiti razvojne zakonitosti / proučiti gradivo preštudirati // publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznati določena dejstva, stanje: proučiti družbeno stvarnost; položaj je treba dobro proučiti 2. publ. seznaniti se s čim z namenom, da se pove svoje stališče: zadevo bo proučil pristojni svet; proučiti zahtevo za pomoč
  11.      proudhonízem  -zma [prudo-] m () soc. socialnopolitična smer, ki zlasti odklanja lastnino in državo, imenovana po Proudhonu
  12.      provedítor  -ja m () v beneški republiki pokrajinski namestnik: bil je imenovan za proveditorja
  13.      proveniénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od provenienca: raziskovati provenienčno sestavo mestnega prebivalstva
  14.      providúr  -ja m (ū) v Dalmaciji in Istri, nekdaj pokrajinski namestnik: postaviti palačo za providurja / beneški providur
  15.      províncijski  -a -o prid. () nanašajoč se na provinco; pokrajinski: provincijska vlada / provincijska uprava
  16.      províncijski  in provincíjski -a -o prid. (; ) nanašajoč se na provinco, podeželski: provincijska mesta / nedozorela, provincijska literatura
  17.      provizíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na provizijo: provizijska pogodba
  18.      provízor  -ja m () 1. rel. župnijski upravitelj: postal je provizor v majhni župniji 2. v nekaterih deželah začasni upravnik lekarne
  19.      provizóren  -rna -o prid. (ọ̑) provizoričen: provizorne ograje / provizorna rešitev
  20.      provizóričen  -čna -o prid. (ọ́) namenjen za uporabo v krajšem časovnem obdobju, začasen: te stopnice so samo provizorične / ker še ni dograjena nova stavba, delajo v provizoričnih prostorih zasilnih, improviziranih / provizorična rešitev provizórično prisl.: provizorično razporediti pohištvo
  21.      provizóričnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost provizoričnega: provizoričnost delovnega načrta
  22.      provizórij  -a m (ọ́) knjiž. 1. zgradba, objekt, zgrajen za začasno uporabo, navadno manj kvaliteten: namesto novega mostu so postavili provizorij; zgraditi provizorij za sezonske delavce; leseni provizoriji 2. kar je samo začasno sploh: ta ustanova je le provizorij
  23.      provzročíti  -ím dov., provzróčil ( í) zastar. povzročiti: provzročiti nesrečo / novica je provzročila hude prepire
  24.      prózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prozo: prozni jezik, stil / izšla je nova prozna zbirka; prozno delo / prozni pisatelj
  25.      prozódičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na prozodijo: prozodične značilnosti jezika / prozodična načela poezije / prozodična pravila

   83.062 83.087 83.112 83.137 83.162 83.187 83.212 83.237 83.262 83.287  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA