Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (82.587-82.611)


  1.      prirodopís  -a m (ȋ) 1. šol., nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega botaniko, zoologijo in somatologijo: znanje prirodopisa / prirodopis človeka, živalstva 2. star. naravoslovje: področje prirodopisa ♪
  2.      prirodopísec  -sca m (ȋ) star. naravoslovec: prirodopisec in pisatelj Fran Erjavec ♪
  3.      prirodopísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prirodopis: prirodopisna ura / prirodopisna knjiga ♪
  4.      prirodoslóvec  -vca m (ọ̑) naravoslovec: dela prirodoslovcev ♪
  5.      prirodoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) naravosloven: prirodoslovne metode; prirodoslovno raziskovanje ♪
  6.      prirodoslóvje  -a s (ọ̑) naravoslovje: razvoj prirodoslovja ♦ šol. prirodoslovje nekdaj učni predmet, ki obsega fiziko in kemijo ♪
  7.      prirogovíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. priti, povzročajoč nemir s hrupnim vedenjem: pozno ponoči je pijan prirogovilil domov / od kod si pa ti prirogovilil tako zgodaj prišel ♪
  8.      prirohnéti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. rohneč priti: prirohneti kam / prirohneti nad koga / mimo je prirohnel vlak hrupno pripeljal ♪
  9.      prirojèn  -êna -o prid. (ȅ é) ki ga ima osebek ob rojstvu zlasti kot posebnost: prirojena telesna napaka; prirojeno znamenje / prirojena bolezen / prirojen talent / prirojeno mu je, da zna lepo peti posebno je nadarjen za to ♦ biol. prirojena lastnost dedna ali nededna lastnost, ki jo ima osebek ob rojstvu // ki je v skladu z naravo osebka: prirojena nezaupljivost, prijaznost, trmoglavost / prirojen gib; prirojene potrebe; prirojeno obnašanje ♪
  10.      prirojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost prirojenega: prirojenost telesne napake ♪
  11.      prisében  -bna -o prid., prisébnejši (ẹ̄) 1. ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna: priseben šofer je preprečil nesrečo; ostati priseben; bil je toliko priseben, da je odskočil / priseben odgovor ga je rešil 2. ki se zaveda svojih dejanj, besed: priseben človek se ne bi tako pogovarjal; zaradi pohlepa ni bil več priseben / knjiž. bolnik ni več priseben pri zavesti 3. pri vpreženi živini levi: pognati prisebnega konja, vola 4. zastar. bližnji: na prisebnem koncu jezera je videl čoln ♪
  12.      prisébnost  -i ž (ẹ̄) 1. lastnost človeka, ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna: prisebnost šoferja jih je rešila / imel je toliko prisebnosti, da je takoj ustavil stroj / ohraniti prisebnost duha 2. stanje človeka, ki se zaveda svojih dejanj, besed: počasi se mu je vračala prisebnost, popolnoma trezen pa še ni bil / govoril je brez polne prisebnosti ♪
  13.      priséči  -séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ́) 1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pismeno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z notranjim predmetom priseči prisego / ekspr. prisegel je, da se ne bo vtikal v naše odnose zagotovil / kot podkrepitev: vse je res, prisežem; prisežem, da ni kriv; prisežem na svojo čast, da je bilo res tako ♦ jur. po krivem priseči 2. javno, po določenem postopku obljubiti ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjaviti: predsednik skupščine je prisegel / prisegel je, da bo varoval uradno tajnost 3. ekspr. trdno obljubiti: prisegel ji je zvestobo; prisegla sta si prijateljstvo za vse življenje priséžen -a -o: tu je bilo priseženih veliko priseg ∙ star. priseženi izvedenec zapriseženi izvedenec ♪
  14.      prisédnik  -a m (ẹ̑) v nekaterih državah vsak od sodnikov, ki skupaj s predsednikom sestavljajo sodni zbor: dolžnosti prisednika ♪
  15.      prisédniški  -a -o (ẹ̑) pridevnik od prisednik: prisedniško sodstvo ♪
  16.      prisédništvo  -a s (ẹ̑) položaj prisednika: sprejeti prisedništvo ♪
  17.      prisekljív  -a -o prid. (ȋ í) nar. piker, zbadljiv: prisekljiv človek / prisekljive besede prisekljívo prisl.: prisekljivo odgovoriti, zavrniti ♪
  18.      prisélek  -lka m (ẹ̑) knjiž., redko zaselek: elektrificirali so tudi okoliške priselke ♪
  19.      priselítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od priseliti se: dovoliti priselitev; priselitev v Ameriko ♪
  20.      priselíti se  -sélim se dov. (ȋ ẹ́) priti živet, prebivat kam: nihče ne ve, od kod se je priselil v našo vas; problemi ljudi, ki so se priselili v mesto / bolehna mati se je priselila k hčeri / ta rastlina se je priselila sem pred desetletji je bila prinesena od drugod, je začela rasti tu priséljen -a -o: priseljeni Američani; ona je domačinka, on pa je priseljen ♪
  21.      priséljenec  -nca m (ẹ́) kdor se priseli: nezaupljivo sprejeti priseljence; ameriški priseljenci; kolonija priseljencev ♪
  22.      priséljenski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na priseljence: priseljenska skupnost / priseljenski časopis ♪
  23.      prisèsek  -ska in prisesèk -skà in prisêsek in prisések -ska [prva in druga oblika sǝs] m (ǝ̄; ǝ̏ ȁ; é; ẹ̄) nav. mn. tvorba na koži zlasti nekaterih nižjih živali, ki omogoča pritrditev na podlago: priseski na lovkah hobotnice // tej tvorbi podobna priprava za pritrditev na podlago: gumijasti priseski pri mešalniku ♪
  24.      prisèsen  in prisêsen in prisésen -sna -o [prva oblika sǝs] prid. (ǝ̏; ȇ; ẹ̑) s katerim se prisesa, pritrdi: prisesni organ ♪
  25.      prisésti  -sédem dov., stil. prisèl priséla; nam. prisést in prisèst (ẹ́ ẹ̑) sesti h komu, ki že sedi: rekel mu je, naj prisede; če je na vlaku videl znanca, je rad prisedel / na postaji je prisedlo nekaj novih potnikov / k najini mizi je prisedel še nekdo; prisedel je k njemu in se pogovarjal / kot povabilo prisedite, da nas bo več ♪

   82.462 82.487 82.512 82.537 82.562 82.587 82.612 82.637 82.662 82.687  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA