Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (82.187-82.211)


  1.      pribréžje  -a s (ẹ̑) svet pri reki, jezeru, morju; obrežje: sekati gozd na pribrežju / redko čepel je na skalnatem pribrežju potoka bregu ♪
  2.      pribrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) brneč prileteti: čmrlj je pribrnel na cvet / ekspr. krogle so mu pribrnele okoli ušes / ekspr. pred hišo je pribrnel avtomobil brneč pripeljal ♪
  3.      pribrzéti  -ím dov. (ẹ́ í) hitro, lahkotno priti: pribrzela je v hišo in pozdravila / ekspr. avtomobil je pribrzel okrog ovinka hitro pripeljal ♪
  4.      pribúriti  -im dov. (ū ȗ) redko razburjeno priti, pridivjati: priburil je v kuhinjo in vse oštel / priburil je na palubo hitro prišel ♪
  5.      pricésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pri cesti: pricestna gostilna / pricestna okna stavbe ♪
  6.      pricíniti  -im dov. (í ȋ) pritrditi s kositrom: priciniti žico; priciniti ročaj k posodi ♪
  7.      pricmériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. prijokati: otrok se je pricmeril domov ♪
  8.      pricuréti  -ím dov. (ẹ́ í) priteči, pripolzeti v tankem curku: iz vrtine je pricurela voda; pren., ekspr. nenadoma je pricurela vanj čudna sladkost ♪
  9.      pricúrniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. priliti majhno količino tekočine: v čaj je pricurnil kapljico žganja; tudi v svoj kozarec je malo pricurnil ♪
  10.      pricvèsti  tudi pricvestì -cvetèm, in pricvêsti -cvêtem [-cvǝ- in -cve-] dov., pricvèl pricvelà in pricvêla in pricvetèl pricvetlà in pricvêtel pricvêtla (ǝ̀ ȉ ȅ; é) ekspr., navadno sedanji čas cvetoč se pojaviti: rože pricvetejo spomladi prav do hiše ● šalj. tako slabe čevlje je imel, da so mu na enem mestu nogavice pricvele na dan se pokazale ♪
  11.      pricvíliti  -im dov., pricvilíla tudi pricvílila (í) cvileč priti: pes je pricvilil v hišo / ekspr.: svinčenke so pricvilile do njih cvileč priletele; tramvaj je pricvilil izza ovinka cvileč pripeljal ♪
  12.      pricvŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. nekoliko ožgati, osmoditi: plamen mu je pricvrknil lase / slana je travo pricvrknila 2. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: konja pricvrkniti z bičem pricvŕknjen -a -o 1. deležnik od pricvrkniti: pricvrknjeni lasje 2. ekspr. čudaški, neumen: malo je pricvrknjen ♪
  13.      pricvŕknjenec  -nca m (ȓ) ekspr. čudaški, neumen človek: ta pricvrknjenec nič ne ve ♪
  14.      pričêliti  -im in pričelíti -čélim dov. (é; ȋ ẹ́) les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino: pričeliti hlode ♪
  15.      príčen  -čna -o prid. (ȋ) nar. svež: prično jajce / pričen sneg je zabrisal vse sledove nov, nedavno zapadel ♪
  16.      pričéniti  -em in pričeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́) nar. počepniti, počeniti: pričenila je k otroku; od strahu se je pričenil ♪
  17.      pričétek  -tka m (ẹ̑) začetek: pričetek pouka, predstave / pričetki moderne glasbe / tako je bilo že od pričetka; v pričetku se je počutil osamljenega ♪
  18.      pričéti  -čnèm dov., pričél; nam. pričét in pričèt (ẹ́ ȅ) začeti: odprl je knjigo in pričel brati; pričelo jo je skrbeti, ker se predolgo niso vrnili / delo se prične zgodaj; tekmovanje se prične v sredo; zima se je že pričela / pričeti košnjo / srečanje so pričeli s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom / brezoseb. pričelo je deževati / elipt. ko se je hrup polegel, je govornik spet pričel začel govoriti / neustalj. predstava prične ob petih se začne pričénši zastar.: predelali so vso literarno zgodovino, pričenši s protestantizmom / pričenši z novim letom se je najemnina zvišala pričét -a -o: pričeto sliko je dokončal šele po več letih ♪
  19.      príčo  in pričo predl. (í) star., z rodilnikom vpričo: objela ga je pričo gostov; okradli so jo na ulici pričo mnogih ljudi ♪
  20.      pričŕniti  -im in pričrníti -ím dov., pričŕnil (ŕ; ȋ í) nar. dolenjsko povedati kaj slabega o kom, zatožiti koga; očrniti: nekdo nas je pričrnil ♪
  21.      pričujóč  tudi pričujòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ȍ ọ́) 1. ki je v določenem času na določenem mestu; navzoč: med pričujočimi fanti ni bilo mlinarjevega sina; žal mu je bilo, da ni bil pričujoč // publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje: ta problem je še vedno pričujoč; povsod pričujoča želja po napredku ∙ publ. ta misel je pričujoča v vsem pisateljevem delu se kaže; ekspr. policija je bila povsod pričujoča je vse nadzirala 2. publ. pravkar omenjen, ta: pričujoči zbor bo razpravljal tudi o tem; pričujoča knjiga, zbirka; avtor pričujočega dela; sam.: pričujoči so ob tem prizoru onemeli; seznanil ga je s pričujočimi ♪
  22.      pričujóčnost  -i ž (ọ́) knjiž. navzočnost: moti jih njegova pričujočnost; ni se zavedal očetove pričujočnosti / v pričujočnosti neznanca ni mogel govoriti ∙ knjiž. pričujočnost duha prisebnost ♪
  23.      pričút  -a m (ȗ) knjiž. čutna zaznava brez stvarne podlage: prisluhi, prividi in pričuti ♪
  24.      pričúven  -vna -o prid. (ū) zastar. rezerven: pričuvna hrana ♪
  25.      pričvrstítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pričvrstiti: pričvrstitev posode; pričvrstitev z vijaki ♦ biol. pričvrstitev jajčeca v steno maternice ♪

   82.062 82.087 82.112 82.137 82.162 82.187 82.212 82.237 82.262 82.287  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA