Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (80.762-80.786)


  1.      povrníti  in povŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: povrniti stroške, škodo; vse bomo povrnili, kar boste potrošili zanj; z obrestmi povrniti / knjiž. povrniti dolg plačati // narediti določeno dejanje zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: povrniti pomoč / povrniti dobro z dobrim, hudo s hudim / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to povrnem 2. star. vrniti, dati: jed ji je povrnila moč; to ji je povrnilo upanje ● star. bog povrni hvala; evfem. krivico mu bom povrnil maščeval se mu bom povrníti se in povŕniti se 1. spet se pojaviti, ponoviti se: bolezen se mu je povrnila; povrnili so se hudi časi / kmalu se bo povrnila pomlad 2. knjiž. vrniti se: le pojdi, pa se kmalu povrni; povrniti se iz vojske, s potovanja, domov / povrnimo se h glavnemu junaku romana ● ekspr. pisatelj se je povrnil k dramatiki je spet začel pisati drame; bibl. prah si in v prah se povrneš človeško življenje je minljivo povŕnjen -a -o: povrnjeni stroški; povrnjena dobrota; povrnjeno upanje mu je dalo moč ♪
  2.      povŕnjenec  -nca m (ŕ) knjiž. kdor se iz kraja začasnega bivanja vrne domov; povratnik: vojni povrnjenci; povrnjenci iz taborišča ♪
  3.      povŕsti  in po vŕsti prisl. (ŕ) 1. izraža zapovrstnost, zaporednost: učitelj kliče učence povrsti; pripovedoval je povrsti, kaj je doživel / bil je predsednik deset let povrsti; ekspr. povej lepo povrsti, kje vse si bil; šli so povrsti drug za drugim / kot opozorilo le povrsti kakor (so) hiše v Trsti 2. ekspr., v zvezi z ves poudarja polnoštevilnost, popolnost: vsi povrsti so bili manjši od njega; vsi povrsti so se zaljubili vanjo; vse nerazvite dežele povrsti zahtevajo drugačen gospodarski red; vse povrsti je zlagano; prim. vrsta ♪
  4.      povŕšen  -šna -o prid. (ȓ) 1. ki opravlja svoje delo, naloge nepopolno: površen učenec; postal je površen; preveč je površna / pri delu je površen // narejen, opravljen nepopolno, nenatančno: pregled je bil zelo površen; površno delo, učenje / površno dihanje 2. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti: površen prikaz stanja v podjetju; ta analiza, preiskava je samo površna / že površen opazovalec lahko to ugotovi 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: on je zelo globok človek, žena pa površna / površno doživljanje // ki ne izraža, kaže globlje čustvene prizadetosti, doživetosti: imeti površen odnos do človeka, umetnosti / rad daje površne sodbe o ljudeh 4. knjiž. ki je, se nahaja na vrhu, na površini: površni deli listov; dobil je več površnih ran povŕšno prisl.: površno sklepati, soditi o čem; površno narejen izdelek; knjigo je prebral zelo površno ♪
  5.      površínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na površino: površinska oblikovanost / površinska gniloba, razpoka; površinske krvne žilice / površinska gostota snovi; površinska obdelava kovin / površinske in globinske kamnine; površinske vode nanašajo v jezero blato ♦ fiz. površinska napetost na dolžinsko enoto preračunana sila, ki deluje na izbrano črto na površini tekočine; mont. površinski kop 2. knjiž. ki ne zadeva bistva: z ljudmi ima samo površinske stike; njeno veselje je samo površinsko // ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti; površen: površinske raziskave problema; površinsko ocenjevanje površínsko prisl.: površinsko obdelati; površinsko gledani predmeti; nekateri poročevalci so poročali le površinsko ♦ metal. površinsko kaliti ♪
  6.      površínskost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost površinskega: površinskost obdelave / tudi v tem se kaže površinskost njegovega gledanja, ocenjevanja ♪
  7.      povŕšje  -a s (ȓ) zunanji, vrhnji del a) zemlje: tam je površje suho in kamnito; kraj, kjer prihaja voda na površje; žareča snov iz notranjosti zemlje se je razlila po površju; kraško površje / zemeljsko površje b) tekočine, zlasti vode v naravi: dvigniti se, splavati na površje; čoln se je komaj obdržal na površju; nekaj metrov pod površjem je bila voda zelo hladna c) kake snovi, stvari sploh: površje krogle, geometrijskega telesa; plast celic na površju kože, možganov ● ekspr. moramo zmagati, ali pa bomo izginili z zemeljskega površja prenehali biti, obstajati; na površje na površje so prišle napredne družbene sile so se uveljavile; na površje so prišle še nekatere doslej neznane stvari so postale znane, javne; ekspr. njegovo ime je splavalo na površje postal je znan; na površju ekspr. ta afera je spet na površju spet se govori, razpravlja o njej; kritiziral je, da so na površju vedno isti ljudje da se govori vedno o istih ljudeh; da so na odgovornih, ključnih položajih vedno isti ljudje; pri oznakah tipov ostaja avtor preveč na površju pri zunanjih, manj pomembnih značilnostih; ekspr. to prijateljstvo ni ostalo samo na površju postala sta zelo dobra, zaupna prijatelja ◊ geom. ploskev, ki omejuje telo ♪
  8.      povŕšnež  -a m (ȓ) ekspr. površen človek: fant je velik površnež ♪
  9.      povŕšnik  -a m (ȓ) krajši moški plašč iz lažjega, navadno volnenega blaga: nositi, obleči površnik; dolg, kratek površnik; površnik iz hubertusa ♪
  10.      povŕšnost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost površnega človeka: tvoja površnost me zelo moti / površnost pri delu / v njegovih spisih je precej površnosti ♪
  11.      povrtéti  -ím dov. (ẹ́ í) nekoliko zavrteti: povrtel je hruško za pecelj in jo dal v usta; povrteti torbico; povrteti se pred ogledalom ♪
  12.      povŕtje  -a s (ȓ) star. povrtnina: prodajati povrtje / miza je bila obložena z mesom in povrtjem ♪
  13.      povŕžek  -žka m (ȓ) nav. slabš. mladič: kravji povržek // izrodek, izvržek: s samimi povržki se druži ♪
  14.      povsè  prisl. (ȅ) zastar. popolnoma, čisto: to je povse naravno, da mlad človek rad pleše ♪
  15.      povsèm  prisl. (ȅ) knjiž. popolnoma, čisto: razmere so se povsem spremenile; trditev ni povsem utemeljena; obdolžili so ga povsem po krivem; prim. ves ♪
  16.      povsód  prisl. (ọ̑) 1. izraža, da se dejanje dogaja na vseh mestih, po vseh krajih: išče ga povsod okrog; povsod po deželi so se kmetje upirali / mikrobi so povsod / ekspr.: kamor pogledaš, povsod samo močvirje; zaradi prometa je človek vedno in povsod v nevarnosti / od povsod se slišijo klici // izraža, da je dejanje usmerjeno na vsako mesto, v vsak kraj: štab je povsod poslal izvidnice; povsod si upa // ekspr. izraža, da se dejanje dogaja na velikem številu mest: povsod objavlja svoje članke; povsod srečaš tega človeka 2. ekspr. v vsakem položaju, ob vsaki priložnosti: povsod hoče biti prvi; povsod se kaže njegova premišljenost; ta človek se povsod znajde ● pog. on je povsod doma se spozna, se znajde; ekspr. povsod ga je dosti povsod ga lahko srečaš; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; slabš. povsod vtika svoj nos vmešava se v stvari, ki se ga ne tičejo; preg. povsod je dobro, doma pa najbolje ali lepo, doma pa najlepše; prim. vsepovsod ♪
  17.      povsóden  -dna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je, se nahaja povsod: povsodni povzročitelj bolezni ♪
  18.      povsódi  prisl. (ọ̑) zastar. povsod: povsodi so ga iskali ♪
  19.      povsódnost  -i ž (ọ̑) knjiž. dejstvo, da kaj je, se nahaja povsod: povsodnost nevarnosti ♪
  20.      povsódpričujóčnost  -i ž (ọ̑-ọ́) rel. dejstvo, da je Bog povsod pričujoč: božja povsodpričujočnost; pren., ekspr. njena vsevednost in povsodpričujočnost ♪
  21.      povšéč  prisl. (ẹ̑) star., v zvezi biti povšeč ugajati, biti všeč: nikoli ne veš, kaj bo ženi povšeč ali narobe ♪
  22.      povšéči  prisl. (ẹ̄) star., v zvezi biti povšeči ugajati, biti všeč: če ti ni povšeči doma, kar pojdi; očitno jim je vino zelo povšeči ♪
  23.      póvšter  -tra m (ọ́) nižje pog. blazina: pretresti povštre; posedati po povštrih ♪
  24.      povzdíg  -a m (ȋ) knjiž. dvig, razvoj: povzdig športa na raven za življenje pomembnih vrednot / gospodarski povzdig dežele; skrb za kulturni povzdig ljudi ♪
  25.      povzdígniti  -em dov. (í ȋ) 1. dati čemu višjo stopnjo glede na pomembnost: povzdignili so ga v plemiški stan; trg so povzdignili v mesto že v 16. stoletju / narodni jezik je povzdignil v literarnega; ekspr. žirija je povzdignila igralca v sam vrh filmske ustvarjalnosti / ekspr. v pismu je prijatelja visoko povzdignil zelo pohvalil 2. knjiž. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigniti: povzdigniti moralo v četi; muzejske zbirke so povzdignile sloves mesta; govor je povzdignil njegov ugled // spraviti na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: povzdigniti vinogradništvo in živinorejo / s svojo igro je povzdignil umetniško raven gledališča / take misli človeka povzdignejo nad vsakdanje skrbi 3. star. premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega; dvigniti: povzdigniti glavo; povzdignil je kozarec in jim nazdravil; grozeče je povzdignil palico ● star. povzdigniti duha vojakom jih opogumiti; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; knjiž. povzdigniti oči h komu pogledati ga; star. le kako si je upal povzdigniti oči do njegove hčere pričakovati, da se bo poročila z njim povzdígniti se star. priti do česa, povzpeti se: rad bi se povzdignil do visokega položaja / povzdignil se je do uglednega meščana ∙ ekspr. hotel se je povzdigniti nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih povzdígnjen -a -o: reči kaj s povzdignjenim glasom; žugati s povzdignjenim prstom; povzdignjen slog; povzdignjena kulturna raven ∙ ekspr. prositi s povzdignjenimi rokami zelo ♪

   80.637 80.662 80.687 80.712 80.737 80.762 80.787 80.812 80.837 80.862  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA