Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (80.437-80.461)



  1.      postréžnik  -a m (ẹ̑) star. 1. služabnik, zlasti za osebno strežbo; strežnik: postrežnik mu je prinesel zajtrk v sobo 2. (bolniški) strežnik: postrežniki so prinesli bolnikom kosilo
  2.      postríči  -strížem dov., postrízi postrízite; postrígel postrígla (í) s skrajšanjem las oblikovati frizuro: vedno jo postriže frizerka; lepo, pravilno postriči; moram se postriči / dolge lase je postrigla ostrigla // nav. ekspr. s škarjami porezati, odrezati: postriči drevesne poganjke / postriči kokošim peruti ● postriči na balin do golega; postriči se na krtačo ostriči lase zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; pog. postriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; ekspr. konj je postrigel z uhlji, ušesi napravil z njimi gib naprej in nazaj postrížen -a -o: moderno postrižen
  3.      postròj  -ôja m ( ó) 1. teh. več strojev in naprav skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: spremljati delovni proces v postroju 2. voj. razporeditev manjših taktičnih enot, prilagojenih za določene naloge: pohodni, strelski postroj
  4.      postrojênje  -a s (é) 1. teh. strojne naprave, ki so med delovanjem povezane s tekočinskimi in energijskimi tokovi: zgraditi postrojenje za izkoriščanje odpadnega materiala; vrednost vgrajenih postrojenj 2. star. postava, sestava: moštvi sta nastopili v enakem postrojenju kot na prejšnji tekmi
  5.      postrojíti  -ím dov., postrójil ( í) voj. urediti, postaviti v postroj: postrojiti četo za odhod; postrojili so se z opremo in orožjem // publ. postaviti v vrsto: postrojiti brigadirje; obsojence so postrojili k zidu postrojèn -êna -o: bataljon je moral biti postrojen v nekaj minutah; postrojena četa
  6.      postróžiti  -im, tudi postrožíti in postróžiti -im dov. (ọ̄ ọ̑; ọ̄ ọ̑) narediti (bolj) strogo: postrožiti kazen, kontrolo, kriterije / postrožiti pogoje za sprejem
  7.      postrúšnik  -a m () zool. majhen glodavec, ki živi v severnih polarnih pokrajinah, Lemmus: množične selitve postrušnikov / skandinavski postrušnik
  8.      postrúžek  -žka m () nar. zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku; postržek: to je naš postružek
  9.      postrúžiti  -im dov. (ú) s struženjem narediti gladko, ravno: postružiti kovino, les ∙ star. postružiti desko poskobljati postrúžen -a -o: miza s postruženimi nogami
  10.      postŕv  -i inž () sladkovodna riba z velikim gobcem in različnimi pegami, ki živi v bistrih vodah: postrvi se že drstijo; loviti postrvi; pikaste postrvi ♦ zool. ameriška ali kalifornijska postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka; jezerska postrv; potočna postrv z izrazitimi rdečimi pegami; potočnica; soška postrv ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica
  11.      postŕvji  -a -e prid. () nanašajoč se na postrvi: postrvja plavut / ribogojnica vlaga v potok postrvje enoletnice
  12.      postŕžek  -žka m () 1. knjiž. kar se postrga: gnojiti s postržki iz kurnika 2. šalj. zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku: ker je bil postržek, so ga vsi razvajali
  13.      póstskríptum  in póst skríptum tudi póst scríptum -a [-skr-] m (ọ̑-) knjiž. pripis, zlasti v pismu: v postskriptumu je napisal, naj ga obiščemo / slabo viden postskriptum [P. S.]
  14.      postúmen  -mna -o prid. () knjiž. posmrten: postumna slava / postumni otrok otrok, rojen po očetovi smrti; postumna izdaja pesmi; postumno delo izdano, uprizorjeno po avtorjevi smrti postúmno prisl.: knjiga je izšla postumno
  15.      posúmiti  -im dov.) 1. začeti sumiti: zbala se je, da bo mož kaj posumil; takoj je nekaj posumila; ob tem je posumil v fantovo poštenost; nehote, nekoliko posumiti / posumil ga je, da hoče zbežati osumil 2. ekspr. podvomiti: posumil je, da sta se srečala po naključju; posumila je o njegovi zvestobi ∙ ekspr. nikoli niso posumili vanj vedno so mu zaupali, verjeli // navadno v zvezi z na pomisliti: ker ga ni bilo, so doma takoj posumili na nesrečo; ob pregledu je zdravnik najprej posumil na žolčne kamne
  16.      posurovélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost posurovelega človeka: posurovelost sovražnikovih vojakov / nobena posurovelost nas ne more ustrahovati surovost
  17.      posurovéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati surov, grob: zaradi pogostega pijančevanja je posurovel / v jezi mu je glas posurovel posurovèl in posurovél -éla -o: posurovel človek
  18.      posuróviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, povzročiti, da postane kdo surov, grob: pijančevanje ga je posurovilo
  19.      posušíti  -ím dov., posúšil ( í) 1. narediti suho: posušiti kruh za drobtine; posušiti meso, sadje, zelenjavo; na soncu je perilo hitro posušila / sonce posuši meglo 2. ekspr. izčrpati, oslabiti: težko delo jo je posušilo; skrbi so ga čisto posušile 3. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: njene besede so mu posušile upanje ● ekspr. rad bi ji posušil solze, če bi mogel odvzel trpljenje, žalost; jo potolažil; ekspr. celo steklenico vina je posušil popil posušíti se 1. postati suh: kopalna obleka se je kar na njej posušila; seno se je v vetru hitro posušilo / od žeje se mu je posušilo grlo; drevo se je posušilo prenehalo rasti / kot podkrepitev naj se mi jezik posuši, če sem to rekel 2. ekspr. zelo shujšati: v taborišču je osivel in se posušil 3. knjiž., ekspr. miniti, prenehati: ljubezen se je hitro posušila ● ekspr. od žalosti so se ji posušile solze ne more več jokati; ekspr. nobene fantazije nima, čisto se je posušil postal dolgočasen, pust; ekspr. tiskarsko črnilo se po zadnji aferi še ni posušilo, pa je že nova na vrsti komaj so nehali pisati o njej posušèn -êna -o: posušen kruh; posušene mladike; na soncu posušena opeka; komaj posušene solze; posušena zelenjava; posušeno meso, sadje
  20.      posúti  -sújem dov., posúl in posùl (ú ) 1. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posuti cesto z gramozom, soljo / posuti s sesekljanim česnom, peteršiljem potresti / posuti sladkor po pecivu; pren., ekspr. sonce je posulo travnik s cvetjem 2. nar. zahodno podreti, porušiti: uporni kmetje so posuli grad; streho bo treba popraviti, sicer se bo hiša posula ● star. bežali so, da jih ne bi posulo kamenje zasulo; knjiž. posuti si glavo s pepelom pokesati se svojih slabih dejanj posút -a -o 1. deležnik od posuti: ceste še niso posute; s peskom posuto dvorišče 2. ekspr. biti poln česa: z bradavicami posut nos; s cvetjem posut breg; nebo je bilo posuto z zvezdami ● ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno
  21.      posvečênec  -nca m (é) rel. kdor je posvečen
  22.      posvečênje  -a s (é) glagolnik od posvetiti, blagosloviti: asistirati pri posvečenju / mašniško posvečenje šesti od sedmih zakramentov katoliške cerkve
  23.      posvečênost  -i ž (é) rel. lastnost, značilnost posvečenega: posvečenost prostora; pren., knjiž. posvečenost pesniškega poklica
  24.      posvèt  -éta m ( ẹ́) 1. glagolnik od posvetovati se: posvet je bil precej razburljiv; kratek, resen posvet; ekspr. družinski posvet / imeti posvet s prijateljem; iti na posvet k očetu 2. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu: posvet je potekal mirno; udeležiti se posveta; na posvetu se je večkrat oglasil / strokovni, vojaški posvet // ekspr. udeleženci takega pogovora: posvet je sklenil drugače
  25.      posvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) zlasti v krščanskem okolju 1. ki ni verskega, cerkvenega značaja: delo posvetne vsebine / cerkvena in posvetna glasba / posvetna dejavnost; cerkvena in posvetna oblast ♦ rel. posvetni duhovnik duhovnik, ki ni redovnik; svetni duhovnik 2. ki ni duhovno, versko usmerjen: posveten človek / posvetno mišljenje ∙ ekspr. odpovedal se je posvetnim željam odrekel se je užitkom, ugodnostim

   80.312 80.337 80.362 80.387 80.412 80.437 80.462 80.487 80.512 80.537  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA