Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (80.237-80.261)


  1.      porúšiti  -im, in porušíti in porúšiti -im dov. (ú ȗ; ȋ ú) 1. s silo narediti, da zlasti objekt, objekti razpadejo na dele, kose: porušiti barako, bunker; potres je porušil velik del mesteca; hiša se je porušila / z bombardiranjem porušiti mesto; ekspr. naselje so do tal porušili; porušiti železniško progo razbiti, razdejati 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da zlasti kako stanje preneha: porušiti ravnovesje v naravi; porušiti simetrijo; vsi upi so se mu porušili 3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: porušiti teorijo / porušiti predsodke odpraviti ● publ. porušiti državni rekord preseči; strop se je porušil podrl, udrl porúšen -a -o: porušen most; zid je nekoliko porušen; požgane in porušene vasi; varnost in red sta bila porušena ♪
  2.      porušítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na porušitev: porušitveni načrti ♦ teh. porušitveni preizkus preizkus, s katerim se ugotavlja, pri kakšni obremenitvi se konstrukcija poruši; porušitvena obremenitev obremenitev, ki jo telo še prenese, ne da bi se porušilo ♪
  3.      posébe  prisl. (ẹ̑) star. posebej: molčita, gospoda, ali pa govorita vsak posebe / tega ni treba še posebe poudarjati ♪
  4.      posébej  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da dejanje poteka ločeno od drugega a) glede na prostor ali čas: seminarji bodo posebej za dijake in študente; hoče biti posebej postrežen / takso je treba posebej plačati / poleg plače še posebej kaj zasluži s postransko dejavnostjo, postrani b) glede na kvaliteto: za bolnika je treba posebej kuhati; posebej urejen prostor za tekme // nav. ekspr., v zvezi z vsak izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: cvetlice daje vsako posebej v vazo; pri ustnem izpitu je vprašan kandidat vsak posebej 2. izraža visoko stopnjo, mero: za vas se bom posebej potrudil; na svojo gasilsko uniformo je še posebej ponosen / posebej naj poudarimo koristnost tega načrta za kmetijstvo / vsi skrbijo zanjo, stric pa še posebej / kot vljudnostna fraza posebej se zahvaljujem za prisrčni sprejem ♪
  5.      posébek  -bka m (ẹ̑) nar. priboljšek, poslastica: rada mu postreže s kakimi posebki ♪
  6.      posében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih: to so posebni sadeži; mladiče hranijo s posebno krmo; listi so prepojeni s posebno snovjo; v prodaji so posebne znamke / roža posebnega vonja; posebna oblika česa / poseben odtenek te teorije; prihajam k vam s posebno prošnjo, željo // ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljudi: težko je razumeti tako poseben značaj; spoznati je hotel tudi njegove posebne lastnosti / ima posebno držo, hojo / on je zelo poseben človek / posebnih znamenj nima 2. ki se glede na svojo vrsto pojavlja a) drugače: obravnavati tudi posebne primere; to je posebna problematika / posebne okoliščine, razmere / posebno stanje domišljije / posebna raba besede nenavadna, neobičajna b) razmeroma redko: uporabiti poseben izraz namesto splošnega; označil jih je s posebnimi imeni / obleka za posebne priložnosti 3. ki je samo za določen namen: odprli so poseben kinematograf; v ta namen so ustanovili poseben sklad; poslali so mu posebnega sla; vprašanje rešuje posebna komisija; posebna soba za goste / za mleko ima poseben lonec / posebni dopisnik dopisnik, poslan kam z določeno nalogo in za določen čas; imenovan je za posebnega svetovalca predsednika; prispel je posebni vlak 4. ki ni sestavni del česa drugega: poseben dodatek k plači; predavanja bodo izšla v posebni knjigi; skleniti posebno pogodbo; za gradnjo mora imeti posebno dovoljenje / uvedli so posebno štetje / posebna zgodovina / to je njihova posebna pravica / posebni mir mir, ki ga sklene vojskujoča se država ne glede na zaveznike; posebna izdaja časopisa // ki se glede na odnos koga razlikuje od drugih svoje vrste: pri tem ima on posebne interese; prišli so s posebnim namenom; za to ima svoje posebne vzroke / publ. v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto / publ. raziskave s posebnim ozirom na praktično uporabnost 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima poseben dar za petje; do glasbe ima posebno strast / dajati čemu poseben poudarek; užival je poseben ugled; izkazati komu posebno čast; posvetiti posebno pozornost, skrb čemu; posebno priznanje, zaupanje / predstava je bila zanj posebno doživetje veliko, lepo 6. v nikalnih stavkih izraža omejevanje: tam posebne izbire ni bilo / ni ravno poseben lovec, pevec / z vremenom nismo imeli posebne sreče vreme ni bilo ugodno, lepo // poudarja zanikanje: za delo nima posebne volje; sin mu ni delal posebnega veselja ◊ gastr. posebna salama salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; jur. splošni in posebni del zakona; mat. posebno število število, ki se piše s številko; zal. posebni odtis posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi, reviji posébno 1. prislov od poseben: znala je tako posebno pogledati; te rože dišijo prav posebno / svojega razpoloženja ni posebno skrival; zanjo ni posebno vnet ni vnet 2. izraža visoko stopnjo, mero a) dejanja, stanja sploh: hribe posebno ljubi; dežele, ki jih je vojna posebno prizadela; posebno pameten mož; posebno pisane so rože in metulji; ta praznik obhajajo posebno slovesno / pečenka mu gre posebno v slast b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: posebno njemu je bil zelo blizu; tu je zelo vroče, posebno poleti; veliko je naredil posebno na kulturnem področju; bogat posebno z rudami; posebno z očetom sta velika prijatelja; sam.: kaj mi imaš posebnega povedati; hoče biti nekaj posebnega; to ni nič posebnega; splošno, posebno in posamezno ♪
  7.      posébnež  -a m (ẹ̑) poseben, nenavaden človek: imajo ga za posebneža; čudaki in posebneži ♪
  8.      posébnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost posebnega: opozoril je na posebnost barv, oblik pri tem slikarju / posebnost novih znamk / ta otrok je posebnost / posebnost vsakega bitja, naroda / posebnost problematike / jezikovne, slogovne posebnosti; krajevna, narodna posebnost / stanje bolnika je brez posebnosti [b. p.] ♪
  9.      poséček  -čka m (ẹ̑) manjša poseka: ustavili so se na posečku ♪
  10.      poséči  -séčem dov., poséci posecíte; posékel posékla (ẹ́) 1. star. posekati: poseči gozd / poseči zelje 2. nar. severozahodno pokositi: otavo so že posekli poséčen -a -o: posečen gozd ♪
  11.      poséči  -séžem dov., posézi posézite; poségel poségla; nam. poséč in posèč (ẹ́) s prislovnim določilom 1. iztegniti roko po čem, za čim: posegel je na polico in vzel knjigo; posegel je v grm in odtrgal jagodo / iztegnil je roko, da bi posegel po skodelici; posegel je v torbo in izvlekel iz nje kos kruha segel // zajeti določeno časovno obdobje: posegel je za celih petnajst let nazaj 2. odločilno začeti vplivati na potek česa: z gospodarskimi ukrepi poseči na trg; poseči v razvoj dežele / gorska reševalna služba je še pravočasno posegla vmes // publ., z glagolskim samostalnikom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: poseči v boj za prvo mesto; poseči v diskusijo, obravnavo, razpravo / posegel je po pijači začel je piti 3. ekspr. uporabiti: posegli so po dobrih pripomočkih / rad poseže po dobri knjigi rad bere dobre knjige ● ekspr. poseči globoko v žep dati veliko denarja ♪
  12.      poséčki  -ov m mn. (ẹ̑) nar. pojedina po končani košnji: Po starem so bili posečki šumni, z mesom in vinom, z godbo in plesom, prava vaška veselica (F. Bevk) ♪
  13.      posédek  -dka m (ẹ̑) 1. glagolnik od posesti se: posedek nasutega materiala ♦ grad. razdalja, za katero se posedejo tla zaradi obremenitve 2. knjiž. družabni sestanek, klepet: rad se je spominjal posedkov pri njih / za zvečer ga je povabil na posedek ♪
  14.      posedéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. krajši čas sedeti: prijetno je posedeti pred dolgo potjo; po jedi rad posedi / posedi še malo, še nekaj bi rad govoril s teboj // ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: šla sta posedet v bližnjo gostilno / posedeti s kom v pogovoru pogovarjati se s kom 2. s sedenjem potlačiti, pomečkati: izletniki so posedeli travo; posedela si je krilo posedèn -êna -o: posedena trava ♪
  15.      posèg  -éga m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od poseči posežem: pri posegu na polico je padel s stola 2. navadno s prilastkom dejanje, s katerim se odločilno vpliva na potek česa: nepremišljeni posegi v naravo; s takim posegom je hotel preprečiti najhujše / poseg družbenih forumov je bil v tem primeru nujen / poseg s škarjami / različni administrativni posegi; vojaški poseg je bil neuspešen / kirurški poseg operacija ♪
  16.      poségniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. poseči posežem: posegniti v skrinjo / posegniti vmes ♪
  17.      poséje  -séj ž mn. (ẹ̑) nar. otrobi: hrano za prašiče je potresla s posejami ♪
  18.      posèk  -éka m (ȅ ẹ́) glagolnik od posekati: drevo je zrelo za posek; stroški poseka in spravila / posek na golo / znižati letni posek ♪
  19.      posékovje  -a s (ẹ̄) redko poseka: iti čez posekovje; robide na posekovju ♪
  20.      pôsel  -sla [ǝu̯] m (ó) 1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen: sam vodi vse bančne, blagajniške, trgovske posle; kreditni, plačilni posli / dekanski, državniški posli; opravljati razredniške, tajniške posle biti razrednik, tajnik / sklepati posle; komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo / ekspr. to so tvegani, umazani posli ♦ polit. odpravništvo poslov diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od poslaništva 2. nav. ekspr. dejavnost, navadno gospodarska, za pridobivanje materialnih dobrin: posel jim uspeva; dober, donosen posel / narediti, razdreti posel kupčijo / privatni posel / na svoj posel se dobro razume 3. nav. ekspr. delo, opravilo: določil je vsakemu svoj posel; lahek, neprijeten, vsakdanji posel / lotiti se posla / ženski posel / z njim nočem imeti nobenega posla opravka; imeti posla s strupi ukvarjati se z njimi / šel se je učit mizarskega posla mizarske obrti // delo, zaposlitev: dobiti nov posel; biti brez posla / postranski posel 4. nav. mn., nekdaj najeta oseba na večjem posestvu, graščini za pomoč pri delu, strežbi: imeti veliko poslov; gospodar je bil s posli grob; kmečki posli; prostori za posle ● ekspr. posel je posel izraža, da čustva ne morejo vplivati na denarna, poslovna vprašanja; ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj; star. spet bo imel precej posla, da jo bo prepričal zelo se bo moral truditi ♪
  21.      poselítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od poseliti: osvojitev in poselitev polotoka; potek poselitve / poselitev pokrajine s tujimi kmeti / enakomerna poselitev poseljenost ♪
  22.      poselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) 1. z naselitvijo zavzeti, zasesti: Slovani so poselili velik del Evrope; novi prebivalci so poselili dolino / podgane bodo poselile ves ta del mesta // z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna področja so poselili s tujimi kmeti 2. drugega za drugim naseliti: poseliti ljudi po deželi poséljen -a -o: dežela je pusta in redko poseljena; poseljeno ozemlje; obala, poseljena z domačimi prebivalci ♪
  23.      poselítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poselitev: poselitvena območja / ta imena kažejo na takratno poselitveno stanje ♪
  24.      poséljenost  -i ž (ẹ́) značilnost poseljenega: poseljenost industrijske pokrajine / sledovi zgodnje poseljenosti v naših krajih ♪
  25.      pôselski  -a -o [sǝl] prid. (ó) nanašajoč se na posle, služabnike: poselske sobe / poselska hrana / poselske bukvice v stari Avstriji dokument z osebnimi podatki in podatki o pristojnosti in delu posla, služabnika ♪

   80.112 80.137 80.162 80.187 80.212 80.237 80.262 80.287 80.312 80.337  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA