Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (80.087-80.111)



  1.      poplitvênje  -a s (é) glagolnik od poplitveti: poplitvenje jezera, reke / poplitvenje bralcev zaradi branja slabe literature
  2.      poplitvéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati plitev: zaradi suše je reka poplitvela / ob branju take literature je poplitvel
  3.      poplitvíčiti  -im dov.) knjiž., redko poplitviti: poplitvičiti revolucionarne ideje
  4.      poplitvíti  -ím tudi poplítviti -im dov., poplítvil ( í; í ) narediti (bolj) plitvo: nanosi hudournikov so poplitvili jezero; morje se je poplitvilo / slabe knjige človeka poneumijo in poplitvijo; ekspr. njihova ljubezen do domovine se je sčasoma poplitvila poplitvèn -êna -o in poplítven -a -o: svet mladih ljudi je v drami preveč poplitven; poplitveno jezero
  5.      poplôčiti  -im tudi poplóčiti -im dov.; ọ̄ ọ̑) knjiž. prekriti, tlakovati s ploščami: popločiti dvorišče poplôčen tudi poplóčen -a -o: popločena pot, terasa
  6.      poplúžiti se  -im se dov.) nar. podrsati se: ne bi bilo .. nič posebnega, če bi se poplužil po gladkih stenah žrela (A. Luther - M. Klopčič)
  7.      popôditi  -im dov.) knjiž. narediti, položiti pod: popoditi hlev
  8.      pòpojútrišnjem  prisl. (-) tretjega dne po današnjem dnevu: če ne moreš pojutrišnjem, pridi popojutrišnjem
  9.      popól  [o] neskl. pril. (ọ̑) nar. izraža ne polno mero, stopnjo; napol: popol resnica ∙ popol brat polbrat
  10.      popôl  in popôli neskl. pril. (ó) star. izraža ne polno mero, stopnjo; napol: popol znanstvenik ∙ popol brat polbrat; prim. popoli
  11.      popôl...  prvi del zloženk (ó) star. pol...: popolznanstvenik
  12.      popóldne  -dnéva [d] s (ọ̑ ẹ̑) ed. 1. del dneva od poldneva do večera; popoldan: toplo jesensko popoldne; vse popoldne presedi v kavarni 2. s prilastkom popoldanska kulturna, športna prireditev: kulturno popoldne; športno popoldne se začne ob treh
  13.      popóldne  [d] prisl. (ọ̑) v času od poldneva do večera: popoldne bo predavanje; popoldne bomo šli na sprehod; prišli bodo danes ob dveh popoldne; srečal sem ga včeraj popoldne; prim. poldne
  14.      popoldnévnik  -a [d] m (ẹ̑) časopis, ki izhaja popoldne: izdajati popoldnevnik; jutranjik in popoldnevnik
  15.      popôli  prisl. (ó) star. napol: novice so bile popoli resnične, popoli zlagane; prim. popol
  16.      popóljčiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj poljsko: popoljčiti prebivalce; priseljenci so se hitro popoljčili / popoljčiti ime
  17.      popóln  -a -o [n] prid., popólnejši (ọ̑) 1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk 2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je dozdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano 3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je dozdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna // ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje 4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec ◊ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jur. popolni preklic; lingv. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje popólno prisl., star. popolnoma: ljudje so ga že popolno pozabili; ostati popolno hladen
  18.      popólnem  in po pólnem [n] prisl. (ọ̑) zastar. popolnoma: otrok ni popolnem zdrav
  19.      popolnítev  -tve [n] ž () star. izpopolnitev: popolnitev priprave / popolnitev vojaške enote z novimi vojaki; popolnitev navedb / prizadeval si je za svojo popolnitev
  20.      popolníti  in popólniti -im [n] dov. ( ọ́) star. izpopolniti: popolniti pripravo, stroj / vojska je popolnila izgube s prostovoljci; na zaslišanju je svoje navedbe še popolnil; popolniti zaloge / pozneje sem svoje znanje še popolnil
  21.      popólnočen  tudi popolnôčen -čna -o [n] prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na čas po polnoči: popolnočni vlak; popolnočno spanje / popolnočni čas
  22.      popólnost  -i [n] ž (ọ̑) lastnost, značilnost popolnega: popolnost seznama / nav. ekspr.: doseči popolnost; najvišja moralna, umska popolnost; popolnost pesnikove lirike / ekspr. izdelati kaj do popolnosti
  23.      pòporóden  -dna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na čas po porodu: poporodna krvavitev; poporodna telovadba; poporodne težave / poporodni dopust / poporodni čas ♦ med. poporodna čišča izcejanje iz maternice prve tedne po porodu; poporodna doba čas šestih do osmih tednov po porodu; poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; med., vet. poporodni prisad; vet. poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi hitrega zmanjšanja količine kalcija v krvi
  24.      popóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pot, popotovanje: popotni vtisi, zapiski / vzeti s seboj popotno lekarno; popotna obleka, torba; popotna palica / ekspr. izbral si je popotnega tovariša ∙ star. popotni človek popotnik; zastar. popotni list potni list; ekspr. popotni maršal vodja potovanja; popotni prodajalec potujoči prodajalecvoj. popotni maršal v nekaterih državah vodja enot na pohodu, ki skrbi, da pohod poteka po maršruti popótno prisl.: popotno oblečen človek; sam.: popotni si ogledujejo mesto
  25.      popótnik  -a m (ọ̑) kdor se premika iz kraja v kraj: popotniki so se ustavili na glavnem trgu; sprejeti popotnika; utrujen popotnik / ekspr.: svetovni popotnik; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu

   79.962 79.987 80.012 80.037 80.062 80.087 80.112 80.137 80.162 80.187  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA