Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (79.937-79.961)


  1.      pomòl  -ôla m, mest. ed. tudi pomólu (ȍ ó) 1. utrjen, umetno narejen del pristanišča, ki sega v morje: hiteti na pomol; ob pomolu se zibljejo čolni / pristaniški pomol; pomol za pristajanje čezmorskih ladij / ladjo privezati k pomolu k stebričku na pomolu 2. geogr. del višje ležeče zemeljske površine, ki sega v ravnino, morje, jezero ali v vijugo reke: Dubrovnik leži na pomolu; Ljubljanski grad stoji na pomolu 3. arhit. betonska, lesena konstrukcija, ki moli vodoravno iz zidu: narediti pomol; hiša ima bogato okrašene pomole; obzidan, ograjen, zaprt pomol / ogelni pomol / okno v pomolu ● knjiž. zbrali so se na pomolu pred cerkvijo na ploščadi, pragu; publ. na pomolu so nove senzacije na vidiku ◊ alp. pomol kratka kamnita tvorba, ki moli navadno vodoravno iz stene; anat. vidni pomol skupek živčnih celic v sredini velikih možganov; talamus; šport. odskočni pomol (odskočna) miza; teh. pomol del žerjava s škripcem ali mačkom, ki sega nad delovni prostor ♪
  2.      pomôlen  -lna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na pomol: pomolne stopnice / pomolna okna ♪
  3.      pomoléti  -ím dov., tudi pomôlel (ẹ́ í) 1. priti v položaj, da seže kaj bolj daleč kot sosednje stvari: iz rokavov so pomolele suhe roke / pomladansko cvetje je pomolelo izpod snega 2. neustalj. pomoliti, dati: pomoleti jezik iz gobca / pomolel ji je bratovo pismo ♪
  4.      pomolíti  -mólim dov. (ȋ ọ́) rel. krajši čas moliti: pomolil je in šel spat; pomoliti k Bogu / pomoliti za zdravje / pomoliti očenaš zmoliti ♪
  5.      pomolíti  -ím dov., pomólil (ȋ í) 1. dati kaj v položaj, da seže bolj daleč kot sosednje stvari: pes je pomolil jezik iz gobca / pomoliti glavo skozi vrata, v sobo; pomolil je noge široko od sebe / pomoliti roko v pozdrav 2. hoteti dati, izročiti kaj, iztegujoč predse: fantu je pomolil denar; pomoliti komu dokumente, odločbo / ekspr. pomoli ji pismo pod nos ● star. pomoliti figo pokazati; ekspr. še nosu nisem pomolila iz hiše sploh nisem šla iz hiše; ekspr. vsak dan ji pomoli pod nos malomarnost očita; če mu prst pomoliš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko pomolívši zastar.: poklicala ga je, pomolivši glavo skozi vrata ♪
  6.      pomológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za pomologijo: bil je priznan pomolog ♪
  7.      pomolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pomologijo: pomološka raziskovanja / pomološko ime / pomološki vrt vrt, v katerem gojijo sadne rastline, zlasti za študijske in splošno izobraževalne namene ♪
  8.      pomólsti  -mólzem [ou̯] dov. (ọ́) 1. končati molžo: pomolzla je in odšla iz hleva 2. iztisniti, odvzeti mleko iz vimena: pomolsti koze, krave; ročno, strojno pomolsti pomólzen -a -o: pomolzene krave so odgnali na pašo; pomolzeno mleko so oddajali v zadrugo ♪
  9.      pomòr  -ôra m (ȍ ó) glagolnik od pomoriti: pomor vaščanov; množični pomori med okupacijo / kuga je povzročila pomor živine ● ekspr. množični pomori na cestah prometne nesreče s smrtnim izidom; ekspr. suša je pripeljala lakoto in pomor v deželo je povzročila lakoto in umiranje ♪
  10.      pomôrec  tudi pomórec -rca m (ō; ọ̑) 1. kdor plove po morju, zlasti v raziskovalne namene: dogodivščine, odkritja pomorcev 2. knjiž. pomorščak, mornar: pomorci in letalci ♪
  11.      pomoríti  -ím dov., pomóril (ȋ í) 1. drugega za drugim umoriti: sovražniki so pomorili vse vaščane / dihur jim je pomoril vse kokoši 2. povzročiti smrt a) ljudi: pomoriti ujetnike / lakota in bolezni so pomorile precej ljudi b) živali: pomoril je že veliko gozdnih živali // ekspr. uničiti, škoditi čemu: slana je pomorila vse nežne cvete; pren. sovraštvo mu je pomorilo vse druge čute pomorjèn -êna -o: pomorjeni vaščani; pomorjene cvetlice ♪
  12.      pomôrski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na morje ali pomorstvo: pomorski prevoz, promet; pomorska plovba; oceanska pomorska pot / pomorska bitka / Grki so pomorski narod; pomorske države / kopenske in pomorske sile / pomorski strokovnjak / pomorska agencija, družba / pomorska akademija, šola / slovar pomorskih izrazov ◊ jur. pomorsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja v pomorstvu; navt. pomorski strojnik čin v trgovski mornarici za oficirja stroja ali nosilec tega čina; pomorska karta karta, ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; pomorska knjižica dokument o strokovni usposobljenosti, nazivu, zdravstvenem stanju pomorščaka, ki je potreben za delo na ladji; voj. pomorska eskadra ♪
  13.      pomôrstvo  -a s (ō) 1. dejavnost, ki je v zvezi s plovbo po morju in izkoriščanjem morskega bogastva: delati v pomorstvu; ukvarjati se s pomorstvom / slovensko izrazje za pomorstvo 2. dejavnost, ki je v zvezi z določanjem položaja ladje in njenim vodenjem; navtika: razvoj pomorstva; imeti prakso v pomorstvu // veda o tem: razprava iz pomorstva 3. redko ladjevje: potniška ladja argentinskega pomorstva ♪
  14.      pomóten  -tna -o prid. (ọ̑) jur. storjen, narejen po pomoti: pomotna izjava, navedba ♪
  15.      pomotíti  in pomótiti -im dov. (ȋ ọ́) knjiž. zmotiti: bali so se ga pomotiti / glasno govorjenje ni pomotilo njegovega spanja / pomotiti komu načrte pomotíti se in pomótiti se narediti napako, zmotiti se: pomotiti se pri računanju / če sem to rekel, sem se pač pomotil ● knjiž. od vsega hudega se ji je pomotilo zmešalo; knjiž. od udarca se mu je pomotilo v glavi se mu je zvrtelo, je postal omotičen ♪
  16.      pomotnéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati moten: tekočina pomotni / okno je pomotnelo ♪
  17.      pomóžen  -žna -o prid. (ọ́) ki omogoča, pomaga, da bistveno, glavno navadno bolje deluje: pomožni jezovi; pomožne naprave; astronavta sta krmarila s pomožnima raketama / ta knjiga je pomožni učbenik za študente prvega letnika; izbrisati pomožne črte; prave dolžine daljic določimo na pomožni risbi / ker nima nobene izobrazbe, opravlja le pomožna dela manj zahtevna // ki začasno prevzame funkcijo, delo česa drugega: pristali so na pomožnem letališču; ker se ni odprlo glavno padalo, so poskušali aktivirati še pomožno / sedel je na pomožnem sedežu; v hotelu so jim za otroka pripravili pomožno ležišče ● materinščina je bila takrat le pomožni jezik za učenje tujih jezikov sredstvo, pripomoček ◊ elektr. pomožna razsvetljava razsvetljava, ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatično preklopi na pomožni energetski vir; lingv. pomožni glagol glagol, s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; pomožni sinonim; navt. pomožna vojna ladja; pomožno jadro; ptt pomožna pošta redna poslovna enota v manjšem kraju, kjer opravljajo le po pogodbi določene vrste poštnih storitev; rel. pomožni škof škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije, nima pa nasledstvene pravice; šah. pomožni mat mat pri problemskem šahu, kjer pri izvedbi mata sodeluje tudi tista stran, ki bo matirana; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah; pomožni oddelek razvojni oddelek za podpovprečno razvite učence; žel. pomožni vlak vlak za reševalna dela pri železniških nesrečah ♪
  18.      pomožíti se  -ím se dov., pomóžil se (ȋ í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola drug za drugim se poročiti: vse njene znanke so se že pomožile pomožíti ekspr. drugega za drugim dati, oddati v zakon: hčere sta pomožila in sinove poženila / slabo jih je pomožil ♪
  19.      pomóžnik  -a m (ọ̄) lingv. glagol, s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini ♪
  20.      pómp  -a in pòmp pômpa m (ọ̑; ȍ ó) pog. 1. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: pomp ob kronanju novega kralja / prevzel ga je pomp sprejema razkošje, sijaj / sprejet je bil z velikim pompom 2. hrup, trušč: njen rojstni dan so proslavili brez pompa; pridrveli so s pompom in ropotom ● pog. okrog te zadeve je novinar naredil precej pompa je veliko, obširno pisal o njej ♪
  21.      pompón  -a m (ọ̑) obl. urejen, povezan okrogel šop niti, trakov za okras: na kapo je prišila velik volnen pompon ♪
  22.      pompózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. razkošen, sijajen: priredili so mu pompozen sprejem; njuna poroka je bila zelo pompozna / ogledovali so si staro, pompozno hišo // veličasten, mogočen: pompozen spomenik / pompozen človek / govoril je s pompoznim glasom // hrupen, buren: pompozna reklama pompózno prisl.: pompozno dekorativna scena ♪
  23.      pompóznost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost pompoznega: pompoznost sprejema / baročna pompoznost hiše / v svoji pompoznosti je mislil, da zna vse jezike sveta ♪
  24.      pomŕdniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj: zajec je pomrdnil / ekspr. pomrdnil je z ustnicami in odšel 2. ekspr. s takim premikanjem ustnic pokazati, izraziti odklonilen odnos do česa: pomrdnila je nad novico, ki so ji jo povedali ♪
  25.      pomréniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) pokriti z mreno: smetana je pomrenila kavo; površina reke se je zaradi mraza pomrenila / nebo se je pomrenilo; brezoseb. pomrenilo se je, dež bo ♪

   79.812 79.837 79.862 79.887 79.912 79.937 79.962 79.987 80.012 80.037  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA