Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (79.887-79.911)


  1.      pomíje  -míj ž mn. (í ȋ) 1. voda od pomivanja posode z ostanki hrane, navadno kot svinjska krma: odnesti pomije prašičem; goste, mastne, vodene pomije / močnik je skrivaj zlila v pomije 2. slabš. slaba jed, pijača: ne bom jedel teh pomij; zdelo se mu je, da ne pije kave, ampak pomije ♪
  2.      pomíjnik  -a m (ȋ) 1. posoda za pomije: ostanke kosila so stresli v pomijnik; s praznim pomijnikom se je vračal iz hleva 2. star. pomivalna posoda, pomivalno korito: krožnike je naložila v pomijnik ♪
  3.      pomík  -a m (ȋ) glagolnik od pomikati ali pomakniti: pomik proti vratom / vsak pomik fronte za nekaj metrov je zahteval mnogo človeških žrtev ♦ strojn. dolžina, za katero se pomakne obdelovanec ali rezilno orodje pri odrezovanju na obdelovalnih strojih ♪
  4.      pomilostítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pomilostiti: doseči pomilostitev; odločati, razpravljati o pomilostitvah; prošnja za pomilostitev ♦ jur. delna pomilostitev pri kateri je obsojencu odpuščen le del kazni; odlok o pomilostitvi ♪
  5.      pomilostíti  -ím dov., pomilostíl in pomilóstil (ȋ í) delno ali popolnoma oprostiti kazen obsojencu: zločinca kljub prošnji niso pomilostili; vsako leto pomilostijo nekaj zapornikov pomiloščèn -êna -o: bil je obsojen na smrt, potem pa pomiloščen na dosmrtno ječo ♪
  6.      pomilostítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pomilostitev: pomilostitveni postopek; pomilostitvena prošnja ♦ jur. pomilostitveni odlok ♪
  7.      pomiloščênec  -nca m (é) kdor je pomiloščen: izpustitev pomiloščencev ♪
  8.      pomiloščênje  -a s (é) pomilostitev: ne bodo je predlagali za pomiloščenje ♪
  9.      pominíti  -mínem dov., pominíl stil. pomínil pominíla (ȋ ȋ) knjiž. miniti, ponehati: popoldne je hitro pominilo / bali so se, da bo ogenj pominil; veter je pominil / bolečina je nekoliko pominila / kako hitro pomine veselje ♪
  10.      pomínje  -mínj ž mn. (í ȋ) nar. pomije: odnesti pominje prašičem ♪
  11.      pomirílen  -lna -o prid. (ȋ) redko pomirjevalen: pomirilne besede / pomirilno zdravilo ♪
  12.      pomirílo  -a s (í) pomirjevalno sredstvo: jemati pomirila; zaužiti preveliko dozo pomirila ♪
  13.      pomirítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pomiriti: pomiritev bolnika / pomiritev sprtih sosedov; pomiritev med državami / pomiritev sporov / iskati pomiritev v delu / tablete, zdravila za pomiritev ♪
  14.      pomiríti  -ím dov., pomíril (ȋ í) 1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da se kdo preneha razburjati, vznemirjati: prijatelj ga je skušal pomiriti; pomiriti bolnika; fantje so se sprli, pa so se kmalu pomirili; pomiri se, saj ni tako hudo / pomiriti javnost; publ. pomiriti razburjene duhove / pomiriti svojo jezo; pomiriti si vest, živce 2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: pomiriti sprte sosede; le s težavo ju je pomiril; pomiriti se brez pravde; pomiril se je z očetom / pomiriti prepire, spore / pomiriti demonstrante 3. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: delo ga je pomirilo; šel je na deželo, da bi se pomiril // povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: kamilični čaj pomiri krče; želodec se mu je pomiril / bolečina se je pomirila / razburkano morje se je pomirilo umirilo pomiríti se 1. postati miren, umirjen: otroci se okrog sedmega leta pomirijo 2. publ. sprijazniti se: ni se mogel pomiriti s porazom; pomiriti se z usodo, življenjem pomírjen -a -o: pomirjen človek; pomirjena vest; prisl.: pomirjeno se je ozrl po domačih ♪
  15.      pomirítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pomiritev: pomiritveno prizadevanje / posredovanje pomiritvene komisije ♪
  16.      pomírjenje  -a s (ȋ) glagolnik od pomiriti: pomirjenje sprtih sosedov / iskati pomirjenje v naravi / čaj za pomirjenje; kapljice za pomirjenje (živcev) / pisateljevo pomirjenje s stvarnostjo ♪
  17.      pomírjenost  -i ž (ȋ) stanje pomirjenega: živeti v pomirjenosti / pomirjenost z okolico ♪
  18.      pomirljív  -a -o prid., pomirljívejši (ȋ í) 1. ki pomirja: pomirljiv govor; pomirljivo delo 2. ki se da pomiriti: že po naravi je pomirljiv / otroci so bili takoj pomirljivi pomirljívo prisl.: na tovariše je vplival pomirljivo ♪
  19.      pomirljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost pomirljivega: spore sta reševala z veliko pomirljivostjo ♪
  20.      pomísel  -sli [ǝu̯] ž (ȋ) 1. glagolnik od pomisliti: nasmehnil se je ob pomisli na dom 2. knjiž. misel: pretresla jo je pomisel, da se je nesreča zgodila prav tu / že sama pomisel na slovo ga je vznemirila / prišel je do napačne pomisli, da ga ne mara sklepa, zaključka 3. knjiž. pomislek: otresti se vseh dvomov in pomisli ♪
  21.      pomíslek  -a [lǝk] m (ȋ) 1. kar izraža (delno) omejitev, nesoglašanje s kako trditvijo, mnenjem, ravnanjem: ta pomislek je upravičen; imeti pomisleke; glede tega je izrazil, izrekel, povedal svoje pomisleke; ekspr. otresti se, znebiti se pomislekov / moralni, načelni pomisleki; iz verskih pomislekov tega ni storil predsodkov 2. glagolnik od pomisliti: ob pomisleku na otroke se je še z večjo vnemo lotil dela / brez pomisleka je skočil v vodo in rešil deklico ♪
  22.      pomísliti  -im dov., pomíšljen (í ȋ) 1. krajši čas biti dejaven v zavesti: mora še pomisliti; malo je pomislila, nato odgovorila / čakaj, da pomislim; kaj stokaš, prej bi pomislil premislil, razmislil // preh., navadno v zvezi z na izraža usmerjenost take dejavnosti: pomislila je na bolečine, ki jo čakajo; večkrat pomisli na dom, prijatelje; z ljubeznijo je pomislil nanjo / ne bom zmogel, je pomislil; pomislil sem, da bi le dobra beseda zalegla 2. navadno z nikalnico upoštevati, računati: ni pomislil, kakšne bodo posledice; naj že pomislijo, da s tem škodujejo le sebi 3. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: pomislite, kaj bi se lahko zgodilo; spet je v bolnici, pomisli pomísliti se in pomísliti si zastar. premisliti se: pomislila se je in bo sprejela službo; ta se bo gotovo pomislila ♪
  23.      pomíti  -míjem dov., pomìl (í ȋ) z vodo ali drugo tekočino očistiti: pomiti okna, tla; pomiti in pobrisati posodo / pomiti pod tekočo vodo; pomiti z vročo vodo ♪
  24.      pomívnik  -a m (ȋ) star. pomivalna posoda, pomivalno korito: naliti vodo v pomivnik ♪
  25.      pomléti  -méljem dov., pomêlji pomeljíte (ẹ́) 1. z mletjem porabiti: vso pšenico so že pomleli 2. ekspr. pojesti (kaj tršega): otroci so kmalu pomleli malico; pomleti suhe hruške; požrešno je pomlel kos potice // večkrat premakniti (sem in tja): pomlel je z ustnicami, rekel pa ni nič / nasmehnil se je, pomlel z jezikom, nato pa spregovoril ♪

   79.762 79.787 79.812 79.837 79.862 79.887 79.912 79.937 79.962 79.987  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA