Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (7.826-7.850)



  1.      dlakocép  -a m (ẹ̑ ẹ̄) redko dlakocepec: s tem dlakocepom se ne bom zapletal v pogovor
  2.      dlakocépec  -pca m (ẹ̑) ekspr. kdor razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: takle dlakocepec ti lahko zagreni življenje; malenkosten dlakocepec
  3.      dlakocépen  -pna -o prid. (ẹ̑) redko dlakocepski: dlakocepen ravnatelj / dlakocepna razprava
  4.      dlakocépiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr. razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti: dlakocepil je ob vsaki njegovi besedi; rad dlakocepi
  5.      dlakocépka  -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: ti si prava dlakocepka
  6.      dlakocépljenje  -a s (ẹ̄) glagolnik od dlakocepiti: tuje mu je vsako dlakocepljenje
  7.      dlakocépski  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: šef je zelo strog in dlakocepski človek / dlakocepsko izvajanje pravilnika; dlakocepsko obravnavanje problema
  8.      dlakocépstvo  -a s (ẹ̑) ekspr. razčlenjevanje problema do nepomembnih malenkosti: tvoje debatiranje vodi že v dlakocepstvo; brezplodno, doktrinarsko dlakocepstvo / dlakocepstvo uradnikov
  9.      dlakojéden  -dna -o prid. (ẹ̄) ki jé dlako: dlakojedna žuželka
  10.      dlán  -í ž () 1. notranja stran roke od zapestja do prstov: črte na dlani; mesto pozna kakor svojo dlan zelo dobro; to je kakor na dlani očitno, jasno; pokrajina pred nami je kot na dlani dobro, razločno vidna / ekspr.: miza je bila tako obložena, da ni bilo niti za dlan prostora skoraj nič; okoli hiše je komaj za dlan zemlje zelo malo // notranja stran roke od zapestja do konca prstov: razpreti dlan; skrčiti dlan v pest; nasloniti glavo v dlani; na dlaneh se mu pozna, da težko dela; podprl si je glavo z dlanmi; raskava, žuljava dlan / pesn. božja dlan nebo, nebesni obok 2. knjiž. del zgornje človeške okončine od zapestja do konca prstov; roka: moja dlan nima več take moči; položila mu je dlan na ramo ● pog. pazi se, me že srbijo dlani imam željo, čutim potrebo, da bi te udaril; ekspr. uspeh je bil na dlani očiten, jasen, zagotovljen; ekspr. na dlani imamo vse tvoje dosedanje delo dobro, natančno vemo, kaj si delal; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva
  11.      dlánast  -a -o prid. (á) podoben dlani, roki: dlanaste lise ♦ bot. dlanasti list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz ene točke dlánasto prisl.: dlanasto nacepljen list
  12.      dlánastokŕp  -a -o prid. (á- á-) bot., v zvezi dlanastokrpi list list z zarezami, ki segajo v listno ploskev največ do četrtine
  13.      dlánčnica  -e ž () anat. vsaka od petih kosti v dlani: zlomiti si dlančnico
  14.      dlánski  -a -o prid. () nanašajoč se na dlan: dlanske kosti / dlanska stran roke
  15.      dléskanje  in dlêskanje tudi dleskánje -a s (ẹ̄; ē; ) glagolnik od dleskati: v gozdu se je slišalo dleskanje in pokanje / dleskanje s prsti
  16.      dléskati  -am in dlêskati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ē ) dajati kratke, nizke, nezveneče glasove: brez prestanka je dleskal z jezikom / dleskati s prsti / dleskati s kljunom
  17.      dlêsna  -e ž (é) nav. mn. dlesen: krvaveče dlesne
  18.      dlétast  -a -o prid. (ẹ́) podoben dletu: žolna ima dolg dletast kljun; dletast sveder; dletasti zobje glodavcev
  19.      dnévnica  -e ž (ẹ̑) znesek, ki ga dobi uslužbenec za vsak dan službenega potovanja: izplačati, obračunati dnevnice; sprejeti odlok o višini dnevnic; pravica do povračila potnih stroškov in dnevnice ◊ rel. dnevnice del brevirja, ki se opravi v enem dnevu
  20.      dnévničar  -ja m (ẹ̑) 1. nekdaj uslužbenec, pisar, ki je plačan na dan: dnevničarji in nameščenci 2. knjiž. novinar, ki poroča o dnevnih novicah; vestičar
  21.      dnévničarka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od dnevničar
  22.      dnévničarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dnevničarje: dnevničarska nagrada / dnevničarski članki
  23.      dnevnína  -e ž () nekdaj plačilo za delo enega dne: vselej, ko je dobil dnevnino, je z veseljem prešteval svetle krone; udinjati se za veliko dnevnino
  24.      dníka  -e ž (í) nar. plitvejša vdolbina, kotanja v zemljišču: v dnikah stoji spomladi voda
  25.      dníkast  -a -o prid. (í) nar. podoben dniki: dnikasta globel

   7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876 7.901 7.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA