Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (7.726-7.750)



  1.      dispenzírati  -am dov. in nedov. () 1. knjiž. dati dispenzo, spregled: dispenzirati koga od izpolnitve kake dolžnosti 2. farm. pripraviti in izdati zdravilo
  2.      dispepsíja  -e ž () med. prebavne motnje: taka hrana lahko povzroči dispepsijo
  3.      dispergírati  -am dov. in nedov. () kem. razpršiti snov v drugi snovi: dispergirati glino v vodi; klej se dispergira v vodi dispergíran -a -o: dispergirana snov
  4.      disperzíja  -e ž () 1. kem. zmes razpršene trdne, tekoče ali plinaste snovi in druge snovi: groba disperzija; koloidna disperzija / disperzija gline v vodi 2. knjiž. razpršitev, razkropitev: množična uporaba avtomobilov je privedla do disperzije mest; disperzija prebivalstva / letos je bila disperzija cen v trgovinah zelo visoka ◊ fiz. disperzija svetlobe razstavitev svetlobnega curka na spektralne barve, razklon svetlobe
  5.      dispnóa  -e ž (ọ̑) med. oteženo, težko dihanje
  6.      disponíranje  -a s () glagolnik od disponirati: samostojno disponiranje s premoženjem
  7.      disponírati  -am nedov. in dov. () imeti možnost uporabljati ali izkoriščati kaj, razpolagati: disponirati s premoženjem; s temi sredstvi disponirajo zavarovalnice ◊ arhit. postaviti v določen red, sistem, razvrstiti disponíran -a -o 1. deležnik od disponirati: središčno disponirana stavba 2. v danem času pripravljen, sposoben za kaj, razpoložen: na premieri pevka ni bila disponirana; učenci niso bili disponirani za pouk / disponiran za bolezen nagnjen k njej, dovzeten zanjo
  8.      dispozícija  -e ž (í) 1. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; nagnjenost, dovzetnost: imeti dispozicijo za kaj; biološke, dedne dispozicije; duševne, telesne dispozicije; dispozicija h krvavitvam; dispozicija za bolezen / kulturne dispozicije dobe; pesnikova lirična dispozicija 2. osnutek, načrt za pismeno delo: učenci so napravili dispozicijo za spis; Prešernova dispozicija za Krst pri Savici je zelo natančna // navodilo, napotek: dobiti dispozicije; delati po dispozicijah 3. knjiž. razvrstitev, razporeditev: dispozicija dvoran v muzeju
  9.      dispropórcija  -e ž (ọ́) disproporc: disproporcija med telesno težo in višino; disproporcije v upodabljanju figur / v razvoju gospodarstva prihaja do disproporcij
  10.      disproporcionálen  -lna -o prid. () ki je v disproporcu s čim; nesorazmeren, neskladen: posamezni deli fasade so disproporcionalni
  11.      disproporcionálnost  -i ž () 1. značilnost disproporcionalnega; nesorazmernost, neskladnost: disproporcionalnost okna 2. disproporc: disproporcionalnost med posameznimi področji družbenega življenja
  12.      disproporcioníranost  -i ž () značilnost disproporcioniranega; nesorazmernost, neskladnost: disproporcioniranost figur
  13.      disproporcionírati  -am dov. in nedov. () napraviti kaj disproporcionalno: disproporcionirati človeške figure na sliki disproporcioníran -a -o: prostori v stavbi so disproporcionirani
  14.      disputácija  -e ž (á) disput: filozofska disputacija / svoja dela je moral zagovarjati na javni disputaciji
  15.      disputánt  -a m (ā á) v srednjem veku kdor disputira
  16.      disputíranje  -a s () glagolnik od disputirati: učeno disputiranje
  17.      disputírati  -am nedov. () 1. v srednjem veku udeleževati se disputa: disputirati o filozofiji 2. redko diskutirati, razpravljati: z njimi je težko disputirati
  18.      distálen  -lna -o prid. () anat. bolj oddaljen od trupa: distalni del kosti
  19.      distánca  -e ž () 1. knjiž. dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama; razdalja, oddaljenost: distanca med objektoma je premajhna; povečati distanco // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: distanca do teh doživetij je že precejšnja; časovna distanca 2. kritičen odnos do česa: nima potrebne distance, da bi lahko objektivno presojal sodobne umetniške stvaritve; dogodki so še tako blizu, da je težko dobiti pravo distanco; avtorjeva distanca do snovi ● zna varovati potrebno distanco do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; zavzeti distanco do česa izraziti odklonilno stališče do česa; pog. držati ljudi v distanci ne biti z njimi preveč prijazen, domač; gledati na kaj z distanco imeti odklonilno ali nezaupljivo stališče do česageom. razdalja med projekcijskim središčem in projekcijsko ravnino (v perspektivi)
  20.      distancíranje  -a s () glagolnik od distancirati se: distanciranje vlade od pisanja posameznih listov / priprava za distanciranje valjev
  21.      distancírati se  -am se dov. in nedov. () publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: precej udeležencev se je distanciralo od uvodnega govora; distancirati se od politike sile / z begom v preteklost se hoče distancirati od vsega distancírati teh. narediti razmik, razmakniti: distancirati konstrukcijske elemente
  22.      distánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na distanco: distančno presojanje stvari ♦ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih; geom. distančni obrazec obrazec za računanje razdalje med dvema točkama v koordinatnem sistemu
  23.      distánčnik  -a m () arhit. predmet, ki drži določen razmik med konstrukcijskima elementoma: distančniki med stropom in dekorativno ploščo
  24.      distingvíran  -a -o prid. () knjiž. imeniten, odličen, izbran: distingviran gospod; pri njej so se zbirale distingvirane dame / to je bilo čutiti iz njenega distingviranega govora
  25.      distingvíranost  -i ž () knjiž. imenitnost, odličnost, izbranost: bahajo se s svojo distingviranostjo in gostoljubjem

   7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA