Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (7.676-7.700)



  1.      dískast  -a -o prid. () podoben disku: diskasta ploščica ♦ avt. diskasta zavora zavora, ki jo sestavljajo zavorni kolut in zavornika
  2.      diskéta  -e ž (ẹ̑) elektr. upogljiva, vrtljiva magnetna plošča, zaščitena s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij: vstaviti disketo v računalnik / dvostranska, enostranska disketa
  3.      diskontinuíran  -a -o prid. () knjiž. pretrgan, prekinjen, nepovezan: diskontinuiran razvoj; diskontinuirano delo
  4.      diskontinuíranost  -i ž () knjiž. pretrganost, prekinjenost, nepovezanost: diskontinuiranost razvoja
  5.      diskontinuitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. pretrganost, prekinjenost, nepovezanost: razvojna diskontinuiteta; diskontinuiteta dela; diskontinuiteta med posameznimi področji družbenega življenja ◊ geol. diskontinuiteta plast v zemeljski notranjosti, na kateri se potresni valovi odbijajo ali lomijo; Mohorovičićeva diskontinuiteta ki leži v povprečni globini 33 km in je obenem meja med zemeljsko skorjo in plaščem; meteor. diskontinuiteta večje spremembe temperature, pritiska, vlage na majhni razdalji
  6.      diskontíranje  -a s () glagolnik od diskontirati: diskontiranje menic
  7.      diskontírati  -am dov. in nedov. () fin. kupiti, prodati nedospelo terjatev z diskontom: diskontirati menico
  8.      diskordánca  -e ž () geol. nevzporednost skladov zaradi tektonskih procesov
  9.      diskordánten  -tna -o prid. () nanašajoč se na diskordanco: diskordantni skladi / diskordantna lega
  10.      diskotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka gramofonskih plošč: izpopolniti diskoteko z novimi ploščami; šolska diskoteka; novosti iz diskoteke // prostor, kjer so urejene in shranjene plošče: iti v diskoteko
  11.      diskrecíja  -e ž () 1. diskretno ravnanje, vedenje: lahko računamo z njegovo diskrecijo; potrebna je popolna diskrecija 2. jur. pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno možnih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu; svobodni preudarek: sodnik je odločil po diskreciji
  12.      diskrecionáren  -rna -o prid. () nanašajoč se na diskrecija 2: diskrecionarno delovanje upravnih organov / diskrecionarna pravica
  13.      diskreditíranje  -a s () glagolnik od diskreditirati: vsa propaganda je bila usmerjena v diskreditiranje zunanje politike
  14.      diskreditíranost  -i ž () lastnost, značilnost diskreditiranega: diskreditiranost stranke
  15.      diskreditírati  -am dov. in nedov. () odvzeti veljavo, ugled: s temi izjavami so ga popolnoma diskreditirali; njegovo ravnanje ga je diskreditiralo v očeh tovarišev; s svojim nastopom so se diskreditirali / ta gledališka interpretacija je delo diskreditirala diskreditíran -a -o: vodstvo stranke je bilo takrat že močno diskreditirano
  16.      diskrepánca  -e ž () knjiž. nesoglasje, neskladnost, nasprotje: prišlo je do diskrepance med možnostmi in načrti; očitna diskrepanca; stilna diskrepanca; diskrepanca med solistom in dirigentom / junak se zaradi notranjih diskrepanc zlomi
  17.      diskrepánten  -tna -o prid. () knjiž. nesoglasen, neskladen, nasproten: diskrepantni interesi
  18.      diskriminácija  -e ž (á) dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje: odpraviti diskriminacijo; gospodarska, rasna diskriminacija; diskriminacija ženske delovne sile; novi predpisi ne dopuščajo diskriminacije med posameznimi podjetji / publ.: odpraviti diskriminacije do domačega prebivalstva; to je nova diskriminacija nasproti nezadostno razvitim deželam
  19.      diskriminacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na diskriminacijo: diskriminacijski ukrepi; diskriminacijska politika; diskriminacijske uredbe v stanovanjski politiki
  20.      diskriminánta  -e ž () mat. izraz, od katerega je odvisno, ali sta korena kvadratne enačbe realna ali kompleksna: koren diskriminante
  21.      diskriminátorski  -a -o prid. () ki vsebuje, izraža diskriminacijo: diskriminatorski ukrepi; diskriminatorska politika
  22.      diskriminírati  -am nedov. in dov. () 1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljati: diskriminirati črnce; diskriminirati nezakonskega otroka 2. redko razlikovati, razločevati: s temi sredstvi uspešno diskriminiramo naravne in umetne pojave diskriminíran -a -o: podeželska mladina je bila pri šolanju diskriminirana; diskriminirano umetniško delo
  23.      diskusíja  tudi diskúsija -e ž (; ú) izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru; razprava, razpravljanje: poročilo je sprožilo živahno diskusijo; začeti diskusijo; poseči v diskusijo; sodelovati v diskusiji; ideološka, politična diskusija / dati osnutek zakona v javno diskusijo; diskusija v časopisju o letošnjem gledališkem programu / pog. kako se bo tak organ imenoval, je stvar diskusije imenoval se bo, kakor se bomo dogovoriliekspr. stvar je izven diskusije jasna; rešena
  24.      diskutabílen  -lna -o prid. () publ. o katerem bi bilo treba, bi se dalo diskutirati, nerazčiščen: nekatera vprašanja so še diskutabilna
  25.      diskutánt  -a m (ā á) kdor diskutira: glavni referat so dopolnjevali številni diskutanti; izjave diskutantov / poznali so ga, da je dober diskutant

   7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA