Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (7.351-7.375)



  1.      dežévnica  -e [dǝž] ž (ẹ̄) 1. voda, zbrana, prestrežena ob dežju: prati v deževnici; po poti je tekla kalna deževnica / naloviti, nabrati deževnico 2. star. deževnik: na trnek je nataknil deževnico
  2.      déžica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od deža: dežica masti
  3.      déžmanstvo  -a s (ẹ̑) slabš. kar je značilno za ravnanje politika Dežmana: smešil je dežmanstvo in odpadništvo
  4.      dèžnat  -a -o in dežnàt -áta -o [dǝž] prid. (ǝ̏; ā) ki ima dosti dežja: rastlini najbolj ugajajo vlažni, dežnati kraji
  5.      dežníca  -e [dǝž] ž (í) voda, zbrana, prestrežena ob dežju; deževnica: prati, zalivati z dežnico; dežnica in snežnica ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu; dežnikarica
  6.      dežníkar  -ja [dǝž] m () izdelovalec, popravljavec dežnikov
  7.      dežníkarica  -e [dǝž] ž () ženska oblika od dežnikar: dežnikarica je odprla še eno popravljalnico ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu, Macrolepiota
  8.      dežníkarski  -a -o [dǝž] prid. () nanašajoč se na dežnikarje: dežnikarska obrt
  9.      dežníkast  -a -o [dǝž] prid. (í) podoben dežniku: dežnikast klobuk pri gobah
  10.      dežúranje  -a s () glagolnik od dežurati: nočno dežuranje
  11.      dežúrati  -am nedov. () opravljati službo v času, ko drugi ne delajo: zaradi gostov dežurajo tudi med prazniki / taborniki so dežurali v izmenah / reševalna ekipa je dežurala vso noč
  12.      dežúrna  -e ž, dežúrnih () ženska, ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: nočna dežurna je zjutraj predala delo
  13.      día  m neskl. () kratica diapozitiv: barvni dia; neskl. pril.: dia okvirčki in okvirčki dia
  14.      día...  prvi del zloženk () nanašajoč se na diapozitiv: diafilm, diaobjektiv
  15.      diabáz  -a m () petr. drobnozrnata temno zelena predornina
  16.      diabétes  -a m (ẹ̑) med. bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi, sladkorna bolezen: sredstva proti diabetesu
  17.      diabétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na diabetike ali diabetes: diabetična ambulanta; diabetična hrana / diabetičen bolnik; diabetična koma
  18.      diabétik  -a m (ẹ́) kdor ima sladkorno bolezen: zdravljenje diabetikov; kruh za diabetike
  19.      diabóličen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki ima lastnosti, kakršne se pripisujejo hudiču; satanski, zloben: to je diaboličen človek; njegova diabolična narava / čutil je v sebi neko diabolično silo / opazuje jo z diaboličnim izrazom
  20.      diabólika  -e ž (ọ́) knjiž. kar je diabolično: v romanu se srečujemo s simboliko in groteskno diaboliko
  21.      diábolo  -a m () 1. svinčen naboj za zračno puško: škatlica diabolov 2. nekdaj otroška igra, pri kateri se meče v zrak vreteno v obliki dvojnega stožca in spet lovi na napeto vrvico: igrati diabolo; neskl. pril.: diabolo kroglice
  22.      diadém  -a m (ẹ̑) dragocen okrasni obroč ali trak okoli glave, navadno kot znamenje časti in dostojanstva, načelek: cesarju so prinesli zlat diadem in škrlaten plašč; diadem z diamanti // temu podoben ženski nakit: v laseh se ji lesketa diadem; bleščeč diadem ji obkroža čelo
  23.      diáden  -dna -o prid. () mat. binaren: diadni sistem; diadno število
  24.      diádičen  -čna -o prid. (á) mat. binaren: diadični sistem
  25.      diadóh  -a m (ọ̑) nav. mn., zgod. vsak od vojskovodij Aleksandra Velikega, ki so si po njegovi smrti razdelili državo: boji diadohov; pren. Heglovi diadohi

   7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA