Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (7.351-7.375)
- dežévnica -e [dǝž] ž (ẹ̄) 1. voda, zbrana, prestrežena ob dežju: prati v deževnici; po poti je tekla kalna deževnica / naloviti, nabrati deževnico 2. star. deževnik: na trnek je nataknil deževnico ♪
- déžica -e ž (ẹ́) manjšalnica od deža: dežica masti ♪
- déžmanstvo -a s (ẹ̑) slabš. kar je značilno za ravnanje politika Dežmana: smešil je dežmanstvo in odpadništvo ♪
- dèžnat -a -o in dežnàt -áta -o [dǝž] prid. (ǝ̏; ȁ ā) ki ima dosti dežja: rastlini najbolj ugajajo vlažni, dežnati kraji ♪
- dežníca -e [dǝž] ž (í) voda, zbrana, prestrežena ob dežju; deževnica: prati, zalivati z dežnico; dežnica in snežnica ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu; dežnikarica ♪
- dežníkar -ja [dǝž] m (ȋ) izdelovalec, popravljavec dežnikov ♪
- dežníkarica -e [dǝž] ž (ȋ) ženska oblika od dežnikar: dežnikarica je odprla še eno popravljalnico ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu, Macrolepiota ♪
- dežníkarski -a -o [dǝž] prid. (ȋ) nanašajoč se na dežnikarje: dežnikarska obrt ♪
- dežníkast -a -o [dǝž] prid. (í) podoben dežniku: dežnikast klobuk pri gobah ♪
- dežúranje -a s (ȗ) glagolnik od dežurati: nočno dežuranje ♪
- dežúrati -am nedov. (ȗ) opravljati službo v času, ko drugi ne delajo: zaradi gostov dežurajo tudi med prazniki / taborniki so dežurali v izmenah / reševalna ekipa je dežurala vso noč ♪
- dežúrna -e ž, dežúrnih (ȗ) ženska, ki opravlja službo v času, ko drugi ne delajo: nočna dežurna je zjutraj predala delo ♪
- día m neskl. (ȋ) kratica diapozitiv: barvni dia; neskl. pril.: dia okvirčki in okvirčki dia ♪
- día... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na diapozitiv: diafilm, diaobjektiv ♪
- diabáz -a m (ȃ) petr. drobnozrnata temno zelena predornina ♪
- diabétes -a m (ẹ̑) med. bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi, sladkorna bolezen: sredstva proti diabetesu ♪
- diabétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na diabetike ali diabetes: diabetična ambulanta; diabetična hrana / diabetičen bolnik; diabetična koma ♪
- diabétik -a m (ẹ́) kdor ima sladkorno bolezen: zdravljenje diabetikov; kruh za diabetike ♪
- diabóličen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki ima lastnosti, kakršne se pripisujejo hudiču; satanski, zloben: to je diaboličen človek; njegova diabolična narava / čutil je v sebi neko diabolično silo / opazuje jo z diaboličnim izrazom ♪
- diabólika -e ž (ọ́) knjiž. kar je diabolično: v romanu se srečujemo s simboliko in groteskno diaboliko ♪
- diábolo -a m (ȃ) 1. svinčen naboj za zračno puško: škatlica diabolov 2. nekdaj otroška igra, pri kateri se meče v zrak vreteno v obliki dvojnega stožca in spet lovi na napeto vrvico: igrati diabolo; neskl. pril.: diabolo kroglice ♪
- diadém -a m (ẹ̑) dragocen okrasni obroč ali trak okoli glave, navadno kot znamenje časti in dostojanstva, načelek: cesarju so prinesli zlat diadem in škrlaten plašč; diadem z diamanti // temu podoben ženski nakit: v laseh se ji lesketa diadem; bleščeč diadem ji obkroža čelo ♪
- diáden -dna -o prid. (ȃ) mat. binaren: diadni sistem; diadno število ♪
- diádičen -čna -o prid. (á) mat. binaren: diadični sistem ♪
- diadóh -a m (ọ̑) nav. mn., zgod. vsak od vojskovodij Aleksandra Velikega, ki so si po njegovi smrti razdelili državo: boji diadohov; pren. Heglovi diadohi ♪
7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426 7.451