Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (7.326-7.350)



  1.      dezodorácija  -e ž (á) odstranitev neprijetnega vonja s kemičnimi sredstvi: dezodoracija pitne vode, zraka
  2.      dezódorans  -a m (ọ̑) dezodorant: ustna voda deluje tudi kot dezodorans
  3.      dezodoránt  -a m (ā) sredstvo za odstranjevanje neprijetnega vonja: hlapljiv dezodorant
  4.      dezodorátor  -ja m () priprava za dezodoracijo: dezodorator zraka
  5.      dezodorírati  -am dov. in nedov. () odstraniti neprijeten vonj s kemičnimi sredstvi: dezodorirati prostor
  6.      dezoksidácija  -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem kisika iz raztaljene kovine: dezoksidacija bakra, jekla
  7.      dezoksidírati  -am dov. in nedov. () metal. opraviti, izvršiti dezoksidacijo: dezoksidirati baker
  8.      dezorganizácija  -e ž (á) razpadanje, razkrajanje reda, organizacije česa: povzročiti dezorganizacijo gospodarstva; dezorganizacija državnega aparata, armade; dezorganizacija dela // nered, zmeda: kritiziral je tiste, ki vnašajo v proizvodnjo dezorganizacijo
  9.      dezorganizátor  -ja m () kdor povzroča dezorganizacijo: borili so se proti špekulantom in dezorganizatorjem
  10.      dezorganizíranost  -i ž () lastnost, značilnost dezorganiziranega: povojna dezorganiziranost gospodarstva
  11.      dezorganizírati  -am dov. in nedov. () povzročiti dezorganizacijo česa: dezorganizirati delo v tovarnah; poraz jih je dezorganiziral / diverzanti so si prizadevali dezorganizirati železniško in telefonsko službo dezorganizíran -a -o: dezorganizirani ostanki armade; prizadevajo si obnoviti dezorganizirano gospodarstvo
  12.      dezorientácija  -e ž (á) pomanjkanje, izguba orientacije, zlasti idejne: v kolektiv vnaša dezorientacijo; nenaden sklep vlade je povzročil politično dezorientacijo; splošna dezorientacija / idejna, moralna dezorientacija / poskusi na živalih so pokazali, da je dezorientacija posledica breztežnostnega stanja / časovna dezorientacija duševnega bolnika
  13.      dezorientíranost  -i ž () stanje brez orientiranosti, zlasti idejne: v takratni literarni kritiki je vladala idejna zmeda in dezorientiranost / članek odkriva avtorjevo strokovno dezorientiranost
  14.      dezorientírati  -am dov. in nedov. () povzročiti dezorientacijo: ta protislovja so dezorientirala ljudi / dezorientirati sovražnika dezorientíran -a -o: biti dezorientiran; dezorientirana mladina
  15.      déža  -e ž (ẹ́) okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti: sirotko nalijejo v leseno dežo; velika deža je bila polna zabele; deža za med
  16.      dežêla  -e ž, rod. mn. stil. deželá (é) 1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi; vojske in bolezni so razsajale po deželi; gorata dežela; domača, tuja dežela; daljne, neznane dežele; lepa, pravljična dežela; slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska / jesen prihaja v deželo // publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: gojiti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja 2. v nekaterih državah v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele 3. področje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta; oditi na deželo; na deželi si je okrepil zdravje; živeti na deželi ● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnostekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska
  17.      deželàn  in deželán tudi deželjàn tudi deželján -ána m ( á; ) 1. kdor živi na deželi: meščani in deželani // star. prebivalec dežele 2: ta predpis je veljal za deželane in za tujce 2. zgod. član deželnih stanov: imeniten kranjski deželan
  18.      deželánka  tudi deželjánka -e ž () ženska, ki živi na deželi: plaha deželanka se ni dobro počutila med meščankami
  19.      deželánski  tudi deželjánski -a -o prid. () nanašajoč se na deželane: deželanska sramežljivost / deželanska uprava; deželanska listina potrdilo o sprejemu v deželne stanove
  20.      deželánstvo  tudi deželjánstvo -a s () zgod. 1. članstvo, pravice članov deželnih stanov: podelili so mu deželanstvo vojvodine Kranjske / imeti deželanstvo 2. deželni stanovi: cesar je sredstva za vojaške potrebe zahteval od deželanstva
  21.      dežêlica  -e ž (é) manjšalnica od dežela: cesarstvo je razpadlo na veliko samostojnih deželic / ekspr. opisoval je lepoto domače deželice
  22.      dežêlnostanóvski  -a -o prid. (ē-ọ̄) nanašajoč se na deželne stanove: deželnostanovski odbor / deželnostanovske posesti
  23.      deževánje  -a [dǝž] s () glagolnik od deževati: pot je bila vsa razmočena od dolgega, pogostnega deževanja
  24.      deževáti  -újem [dǝž] nedov.) nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj: zunaj dežuje; počakaj, da neha deževati; neprenehoma dežuje; če bo pravi čas deževalo, bo dobra letina / dežuje z vetrom 2. ekspr. v veliki količini padati, razsipavati se: cvetje je deževalo z oken na ulico; granate, krogle dežujejo na sovražnika; star. kamenja je kar deževalo / na nesrečnika so deževale brce in udarci; pren. prošnje so deževale; od vseh strani kar dežujejo vabila, vprašanja
  25.      dežévnat  -a -o [dǝž] prid. (ẹ̑) deževen: deževnato jesensko vreme

   7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA