Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (7.326-7.350)
- dezodorácija -e ž (á) odstranitev neprijetnega vonja s kemičnimi sredstvi: dezodoracija pitne vode, zraka ♪
- dezódorans -a m (ọ̑) dezodorant: ustna voda deluje tudi kot dezodorans ♪
- dezodoránt -a m (ā) sredstvo za odstranjevanje neprijetnega vonja: hlapljiv dezodorant ♪
- dezodorátor -ja m (ȃ) priprava za dezodoracijo: dezodorator zraka ♪
- dezodorírati -am dov. in nedov. (ȋ) odstraniti neprijeten vonj s kemičnimi sredstvi: dezodorirati prostor ♪
- dezoksidácija -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem kisika iz raztaljene kovine: dezoksidacija bakra, jekla ♪
- dezoksidírati -am dov. in nedov. (ȋ) metal. opraviti, izvršiti dezoksidacijo: dezoksidirati baker ♪
- dezorganizácija -e ž (á) razpadanje, razkrajanje reda, organizacije česa: povzročiti dezorganizacijo gospodarstva; dezorganizacija državnega aparata, armade; dezorganizacija dela // nered, zmeda: kritiziral je tiste, ki vnašajo v proizvodnjo dezorganizacijo ♪
- dezorganizátor -ja m (ȃ) kdor povzroča dezorganizacijo: borili so se proti špekulantom in dezorganizatorjem ♪
- dezorganizíranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost dezorganiziranega: povojna dezorganiziranost gospodarstva ♪
- dezorganizírati -am dov. in nedov. (ȋ) povzročiti dezorganizacijo česa: dezorganizirati delo v tovarnah; poraz jih je dezorganiziral / diverzanti so si prizadevali dezorganizirati železniško in telefonsko službo dezorganizíran -a -o: dezorganizirani ostanki armade; prizadevajo si obnoviti dezorganizirano gospodarstvo ♪
- dezorientácija -e ž (á) pomanjkanje, izguba orientacije, zlasti idejne: v kolektiv vnaša dezorientacijo; nenaden sklep vlade je povzročil politično dezorientacijo; splošna dezorientacija / idejna, moralna dezorientacija / poskusi na živalih so pokazali, da je dezorientacija posledica breztežnostnega stanja / časovna dezorientacija duševnega bolnika ♪
- dezorientíranost -i ž (ȋ) stanje brez orientiranosti, zlasti idejne: v takratni literarni kritiki je vladala idejna zmeda in dezorientiranost / članek odkriva avtorjevo strokovno dezorientiranost ♪
- dezorientírati -am dov. in nedov. (ȋ) povzročiti dezorientacijo: ta protislovja so dezorientirala ljudi / dezorientirati sovražnika dezorientíran -a -o: biti dezorientiran; dezorientirana mladina ♪
- déža -e ž (ẹ́) okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti: sirotko nalijejo v leseno dežo; velika deža je bila polna zabele; deža za med ♪
- dežêla -e ž, rod. mn. stil. deželá (é) 1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi; vojske in bolezni so razsajale po deželi; gorata dežela; domača, tuja dežela; daljne, neznane dežele; lepa, pravljična dežela; slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska / jesen prihaja v deželo // publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: gojiti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja 2. v nekaterih državah v
sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele 3. področje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta; oditi na deželo; na deželi si je okrepil zdravje; živeti na deželi ● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost ◊ ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska ♪
- deželàn in deželán tudi deželjàn tudi deželján -ána m (ȁ á; ȃ) 1. kdor živi na deželi: meščani in deželani // star. prebivalec dežele 2: ta predpis je veljal za deželane in za tujce 2. zgod. član deželnih stanov: imeniten kranjski deželan ♪
- deželánka tudi deželjánka -e ž (ȃ) ženska, ki živi na deželi: plaha deželanka se ni dobro počutila med meščankami ♪
- deželánski tudi deželjánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na deželane: deželanska sramežljivost / deželanska uprava; deželanska listina potrdilo o sprejemu v deželne stanove ♪
- deželánstvo tudi deželjánstvo -a s (ȃ) zgod. 1. članstvo, pravice članov deželnih stanov: podelili so mu deželanstvo vojvodine Kranjske / imeti deželanstvo 2. deželni stanovi: cesar je sredstva za vojaške potrebe zahteval od deželanstva ♪
- dežêlica -e ž (é) manjšalnica od dežela: cesarstvo je razpadlo na veliko samostojnih deželic / ekspr. opisoval je lepoto domače deželice ♪
- dežêlnostanóvski -a -o prid. (ē-ọ̄) nanašajoč se na deželne stanove: deželnostanovski odbor / deželnostanovske posesti ♪
- deževánje -a [dǝž] s (ȃ) glagolnik od deževati: pot je bila vsa razmočena od dolgega, pogostnega deževanja ♪
- deževáti -újem [dǝž] nedov. (á ȗ) nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj: zunaj dežuje; počakaj, da neha deževati; neprenehoma dežuje; če bo pravi čas deževalo, bo dobra letina / dežuje z vetrom 2. ekspr. v veliki količini padati, razsipavati se: cvetje je deževalo z oken na ulico; granate, krogle dežujejo na sovražnika; star. kamenja je kar deževalo / na nesrečnika so deževale brce in udarci; pren. prošnje so deževale; od vseh strani kar dežujejo vabila, vprašanja ♪
- dežévnat -a -o [dǝž] prid. (ẹ̑) deževen: deževnato jesensko vreme ♪
7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376 7.401 7.426