Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (7.276-7.300)



  1.      devetkéla  -e ž (ẹ̑) slabš. ženska, ki veliko govori o nepomembnih stvareh: žlobudrava devetkela
  2.      devétkrat  prisl. (ẹ̑) izraža devet ponovitev: devetkrat ena je devet; devetkrat mu je pisal / devetkrat večji; devetkrat manj
  3.      devétkraten  tudi devétkráten -tna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑-ā) devetkrat tolikšen: nova konstrukcija zdrži devetkratno težo / ekspr. devetkratno izobilje
  4.      devétmétrovka  -e ž (ẹ̑-ẹ̄) šport., pri malem rokometu črta na igrišču, s katere igralec strelja na gol ali podaja žogo soigralcu po lažjem prekršku: igralec se je postavil na devetmetrovko // prosti strel na gol ali podaja žoge soigralcu s te črte: sodnik je prisodil devetmetrovko
  5.      devétnajst  in devetnájst -ih štev. (ẹ̑; á) izraža število ali številko devetnajst [19]: pridem ob devetnajstih
  6.      devétnajsti  in devetnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu devetnajst: predstava se začne ob devetnajsti (uri); stopiti v devetnajsto leto; devetnajsto [19.] stoletje od 1800 do 1900
  7.      devetnájststo  in devétnajststo štev. neskl. (á; ẹ̑) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč devetsto [1900]: bilo je na jesen leta devetnajststo dvainštirideset
  8.      devetórica  -e ž (ọ̑) skupina devetih oseb: za akcijo je izbral devetorico mož
  9.      deviácija  -e ž (á) knjiž. odmik od normalnega ali pravega, odklon: psihična deviacija; deviacije v otrokovem vedenju / v organih samoupravljanja so se pojavile deviacije; birokratske deviacije ◊ ekon. standardna deviacija številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov; fiz. deviacija žarka kot, za katerega se žarek odkloni pri prehodu skozi optično napravo; grad. deviacija delno menjanje stare trase pri rekonstrukciji ceste; preložitev
  10.      deviacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na deviacijo, odklonski: deviacijski kot
  11.      deviánten  -tna -o prid. () knjiž. ki deviira: deviantno obnašanje, ravnanje / deviantni pojavi v vrhunskem športu
  12.      devíca  -e ž (í) 1. ženska, ki še ni spolno občevala: ta je še devica / ekspr.: ostala boš devica neporočena; stara, večna, zarjavela devica 2. star. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: opeval je izvoljeno devico; lepa devica; obrazi cvetočih devic ● rojen v znamenju device v času od 24. avgusta do 23. septembraastr. Devica šesto ozvezdje živalskega kroga; rel. devica Marija Kristusova mati; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani
  13.      devíčar  -ja m () num. ogrski zlatnik s podobo Matere božje
  14.      devíčica  -e ž (í) 1. iron. devica: dela se nedolžno devičico // ekspr. mlado dekle: neizkušena šestnajstletna devičica 2. nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica
  15.      devíčka  -e ž (í) šalj. devica: pazili so nanj kakor mati na svojo hčerko devičko // ekspr. mlado dekle: zagledal se je v devičko iz sosednje hiše
  16.      devíčnica  -e ž () nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica
  17.      deviírati  -am nedov. in dov. () knjiž. odmikati se od normalnega, pravega, odklanjati se: birokracija je bedela nad tem, da umetnost ne bi deviirala; preh. človeka deviirajo lastni interesi
  18.      devinkulácija  -e ž (á) fin. odprava, ukinitev vinkulacije: devinkulacija zavarovalne police
  19.      devinkulírati  -am dov. in nedov. () fin. odpraviti, ukiniti vinkulacijo: devinkulirati hranilno knjižico
  20.      devíza  -e ž () knjiž. življenjsko vodilo, geslo: njegova deviza je bila zmeraj: zmagati za vsako ceno; dobro živeti, to je njihova deviza; začeti moramo znova, in to pri najmlajših, je naša deviza / njihova deviza na zastavi je: v slogi je moč
  21.      devíznopráven  -vna -o prid. (-ā) nanašajoč se na devizno pravo: deviznopravni predpisi
  22.      devocionálije  -lij ž mn.) rel. nabožni predmeti: trgovina z devocionalijami
  23.      devójčica  -e ž (ọ̑) nar. deklica: mlada devojčica
  24.      devójka  -e ž (ọ̑) nar. dekle: brhka, lepa devojka
  25.      devolúcija  -e ž (ú) jur. pravica višjega organa, da prevzame kako zadevo iz pristojnosti nižjega organa

   7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326 7.351 7.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA