Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (7.051-7.075)



  1.      denominácija  -e ž (á) fin. uvedba nove denarne enote v zameno za večje število starih denarnih enot: izvesti denominacijo
  2.      denominatíven  -vna -o prid. () lingv. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika; izimenski, imenski: denominativni pridevnik
  3.      dentál  -a m () lingv. soglasnik, tvorjen z vrhom jezika ob sekalcih, zobnik: t in d sta dentala
  4.      dentálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zobe, zoben: dentalna infekcija ♦ lingv. dentalni zapornik
  5.      dentícija  -e ž (í) med. dobivanje, rast zob, zobljenje
  6.      dentístka  -e ž () ženska oblika od dentist
  7.      denudácija  -e ž (á) geogr. odnašanje površinskih zemeljskih plasti zaradi delovanja padavin, vetra, ledenikov: gola skalnata površina je posledica denudacije
  8.      denudacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na denudacijo: denudacijski proces / denudacijsko spreminjanje površja
  9.      denudírati  -am dov. in nedov. () geol. opraviti, izvršiti denudacijo: ledenik je denudiral dolino denudíran -a -o: denudirana tla
  10.      denuklearizírati  -am dov. in nedov. () skleniti, določiti, da na kakem področju ne bo atomskega orožja: denuklearizirati srednjo Evropo denuklearizíran -a -o: denuklearizirano področje
  11.      denunciácija  -e ž (á) sporočitev nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovadba, prijava: za dosego cilja so uporabljali intrige in denunciacije; anonimna, podla denunciacija
  12.      denunciánt  in denunciànt -ánta m (ā á; á) kdor denuncira, ovaduh: ta človek je izdajalec in denunciant; molčal je, ker se je bal denunciantov
  13.      denunciántka  -e ž (ā) ženska, ki denuncira: bila je fašistična denunciantka
  14.      denunciántski  -a -o (ā) pridevnik od denunciant, ovaduški: denunciantske metode
  15.      denunciántstvo  -a s (ā) dejavnost denunciantov, ovaduštvo: očitali so mu denunciantstvo; organizirali so denunciantstvo / zaradi njegovega denunciantstva so zaprli mnogo ljudi
  16.      denuncíranje  -a s () glagolnik od denuncirati: širila se je fašistična propaganda, denunciranje in zapiranje meščanov
  17.      denuncírati  -am dov. in nedov. () sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovaditi, prijaviti: denunciral je svoje podrejene; denuncirati policiji; krivično denuncirati
  18.      deodár  -ja m (ā) bot. himalajska cedra: nad listavce so se dvigali orjaški deodarji
  19.      deontologíja  -e ž () knjiž. predpisi, ki urejajo dolžnosti določenega stanu, poklica: pravna, zdravniška deontologija
  20.      depandánsa  -e ž () stranska stavba hotela, spadajoča h glavni stavbi: hotelu so prizidali depandanso; vse sobe v glavnem hotelu in depandansi so zasedene // podružnični objekt, zlasti gostinski: večja gostinska podjetja gradijo depandanse v turistično zanimivih krajih; planinsko društvo je odprlo depandanso v preurejeni kmečki hiši
  21.      departma  -ja tudi departement -a [-tmá -ja] m () 1. v Franciji velika upravna enota: severni departmaji; prefekt departmaja 2. v nekaterih državah najvišji oddelek v državni upravi: departma za trgovino / državni departma ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike
  22.      departmajski  tudi departementski -a -o [-tmájs-] () pridevnik od departma 1: departmajske volitve
  23.      depedikulácija  -e ž (á) knjiž. sistematično odpravljanje, uničevanje uši, razuševanje: v okuženih področjih so izvedli depedikulacijo
  24.      depersonalizácija  -e ž (á) knjiž. odvzem, izguba zavesti o lastni osebnosti; razosebljenje: depersonalizacija človeka; proces depersonalizacije / kulturna depersonalizacija; depersonalizacija človeškega dela
  25.      depersonalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. povzročiti depersonalizacijo: depersonalizirati človeka; stroj delavca depersonalizira / depersonalizirati delo

   6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA