Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (6.826-6.850)



  1.      deklasácija  -e ž (á) prehod iz določenega družbenega razreda v nižji razred: družbena deklasacija
  2.      deklasíranec  -nca m () 1. deklasiran človek: plemiški deklasiranec; socialni deklasiranec 2. ekspr. moralno propadel človek: zablodil je med deklasirance londonskega predmestja
  3.      deklasíranost  -i ž () lastnost, značilnost deklasiranega: družbena deklasiranost intelektualcev
  4.      deklasírati se  -am se dov. in nedov. () preiti iz določenega družbenega razreda v nižji razred: obubožano plemstvo se je deklasiralo deklasírati trg. postaviti v nižji kakovostni razred: kontrolor je meso te vrste deklasiral deklasíran -a -o: deklasiran intelektualec; seznam deklasiranega blaga; ekspr. deklasirano dekle moralno propadlo
  5.      déklica  -e ž (ẹ́) 1. oseba ženskega spola do pubertete: v razredu so same deklice; zgubila se je štiriletna deklica; drobna deklica s črnimi kitkami; prostori, telovadba za deklice / ima dve lepi deklici majhni hčeri / včeraj se je rodilo pet deklic in trije dečki 2. ekspr. dekle: rad je dvoril prikupnim deklicam; odrasla je v lepo deklico / izbral si je že svojo deklico / morska deklica ženski podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol ribaetn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki
  6.      dekličevánje  -a s () knjiž. udeleževanje v družabnem življenju deklet na vasi: mladi vdovi so očitali dekličevanje
  7.      deklína  -e ž (í) 1. slabš. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: prizadeval si je spraviti deklino k pameti; le čakaj, deklina, to se ti bo še maščevalo 2. ekspr. krepko, postavno dekle: je taka deklina, da je vsakemu delu kos; zdrava kmečka deklina 3. nar. vzhodno dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: zbrale so se dekline iz vse vasi 4. s prilastkom vlačuga, prostitutka: javne, pocestne, vojaške dekline
  8.      deklinácija  -e ž (á) 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjatev: imenska, zaimenska deklinacija 2. fiz., navadno v zvezi z magneten odklon magnetne igle od smeri sever-jug: izmeriti deklinacijo; magnetna deklinacija znaša 15 stopinj / zahodna deklinacija
  9.      deklinacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na deklinacijo: deklinacijska končnica / deklinacijski kot; deklinacijska igla
  10.      deklínica  -e ž (í) nar. vzhodno dekle, deklica: k delu je priganjala tudi deklinico
  11.      dekliníranje  -a s () glagolnik od deklinirati: dekliniranje zaimkov
  12.      deklinírati  -am nedov. () lingv. menjavati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjati: deklinirati samostalnik
  13.      deklíščina  -e ž () pogostitev, na katero povabi nevesta pred poroko svoje prijateljice: povabiti na dekliščino
  14.      dekodíranje  -a s () glagolnik od dekodirati: dekodiranje signalov; naprava za dekodiranje ● knjiž. dekodiranje besedila razumevanje, dojemanje njegovega pomena, vsebine
  15.      dekodírati  -am dov. in nedov. () teh. razpoznati kodirane podatke: dekodirati signale / dekodirati podatke ● knjiž. dekodirati besedilo, sporočilo razumeti, dojeti njegov pomen, vsebino
  16.      dekolonizácija  -e ž (á) odprava, odpravljanje kolonializma: popolna, postopna dekolonizacija; proces dekolonizacije
  17.      dekoltírati  -am dov. in nedov. () narediti velik izrez pri ženski obleki: dekoltirati obleko dekoltíran -a -o: dekoltirana večerna obleka / dekoltirana dama v obleki z dekoltejem
  18.      dekompenzácija  -e ž (á) med. oslabljena zmogljivost organa: dekompenzacija srca
  19.      dekompenzírati  -am nedov. in dov. () slabiti zmogljivost organa: bolezen dekompenzira srce
  20.      dekomponírati  -am dov. in nedov. () knjiž. razstaviti, razčleniti: dekomponirati besedo
  21.      dekompozícija  -e ž (í) knjiž. razstavitev, razčlenitev: dekompozicija predmeta v likovni umetnosti / dekompozicija kulture razkroj
  22.      dekompresíja  -e ž () teh. zmanjševanje ali preprečevanje kompresije: dekompresija v motorju / potapljač mora po delu v globini skozi vse faze dekompresije
  23.      dekoncentrácija  -e ž (á) prenehanje, odprava koncentracije: dekoncentracija vojaških enot / dekoncentracija oblasti, poslov / dekoncentracija pozornosti
  24.      dekoncentracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na dekoncentracijo: dekoncentracijske sile v razvoju industrije
  25.      dekoncentrírati  -am dov. in nedov. () odpraviti koncentracijo: dekoncentrirati vojaške enote / pogoste motnje pri snemanju so igralce dekoncentrirale dekoncentríran -a -o: zaradi zračnih napadov je morala biti industrija dekoncentrirana

   6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA