Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (6.826-6.850)
- deklasácija -e ž (á) prehod iz določenega družbenega razreda v nižji razred: družbena deklasacija ♪
- deklasíranec -nca m (ȋ) 1. deklasiran človek: plemiški deklasiranec; socialni deklasiranec 2. ekspr. moralno propadel človek: zablodil je med deklasirance londonskega predmestja ♪
- deklasíranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost deklasiranega: družbena deklasiranost intelektualcev ♪
- deklasírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) preiti iz določenega družbenega razreda v nižji razred: obubožano plemstvo se je deklasiralo deklasírati trg. postaviti v nižji kakovostni razred: kontrolor je meso te vrste deklasiral deklasíran -a -o: deklasiran intelektualec; seznam deklasiranega blaga; ekspr. deklasirano dekle moralno propadlo ♪
- déklica -e ž (ẹ́) 1. oseba ženskega spola do pubertete: v razredu so same deklice; zgubila se je štiriletna deklica; drobna deklica s črnimi kitkami; prostori, telovadba za deklice / ima dve lepi deklici majhni hčeri / včeraj se je rodilo pet deklic in trije dečki 2. ekspr. dekle: rad je dvoril prikupnim deklicam; odrasla je v lepo deklico / izbral si je že svojo deklico / morska deklica ženski podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol riba ◊ etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki ♪
- dekličevánje -a s (ȃ) knjiž. udeleževanje v družabnem življenju deklet na vasi: mladi vdovi so očitali dekličevanje ♪
- deklína -e ž (í) 1. slabš. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: prizadeval si je spraviti deklino k pameti; le čakaj, deklina, to se ti bo še maščevalo 2. ekspr. krepko, postavno dekle: je taka deklina, da je vsakemu delu kos; zdrava kmečka deklina 3. nar. vzhodno dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: zbrale so se dekline iz vse vasi 4. s prilastkom vlačuga, prostitutka: javne, pocestne, vojaške dekline ♪
- deklinácija -e ž (á) 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjatev: imenska, zaimenska deklinacija 2. fiz., navadno v zvezi z magneten odklon magnetne igle od smeri sever-jug: izmeriti deklinacijo; magnetna deklinacija znaša 15 stopinj / zahodna deklinacija ♪
- deklinacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na deklinacijo: deklinacijska končnica / deklinacijski kot; deklinacijska igla ♪
- deklínica -e ž (í) nar. vzhodno dekle, deklica: k delu je priganjala tudi deklinico ♪
- dekliníranje -a s (ȋ) glagolnik od deklinirati: dekliniranje zaimkov ♪
- deklinírati -am nedov. (ȋ) lingv. menjavati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjati: deklinirati samostalnik ♪
- deklíščina -e ž (ȋ) pogostitev, na katero povabi nevesta pred poroko svoje prijateljice: povabiti na dekliščino ♪
- dekodíranje -a s (ȋ) glagolnik od dekodirati: dekodiranje signalov; naprava za dekodiranje ● knjiž. dekodiranje besedila razumevanje, dojemanje njegovega pomena, vsebine ♪
- dekodírati -am dov. in nedov. (ȋ) teh. razpoznati kodirane podatke: dekodirati signale / dekodirati podatke ● knjiž. dekodirati besedilo, sporočilo razumeti, dojeti njegov pomen, vsebino ♪
- dekolonizácija -e ž (á) odprava, odpravljanje kolonializma: popolna, postopna dekolonizacija; proces dekolonizacije ♪
- dekoltírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti velik izrez pri ženski obleki: dekoltirati obleko dekoltíran -a -o: dekoltirana večerna obleka / dekoltirana dama v obleki z dekoltejem ♪
- dekompenzácija -e ž (á) med. oslabljena zmogljivost organa: dekompenzacija srca ♪
- dekompenzírati -am nedov. in dov. (ȋ) slabiti zmogljivost organa: bolezen dekompenzira srce ♪
- dekomponírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. razstaviti, razčleniti: dekomponirati besedo ♪
- dekompozícija -e ž (í) knjiž. razstavitev, razčlenitev: dekompozicija predmeta v likovni umetnosti / dekompozicija kulture razkroj ♪
- dekompresíja -e ž (ȋ) teh. zmanjševanje ali preprečevanje kompresije: dekompresija v motorju / potapljač mora po delu v globini skozi vse faze dekompresije ♪
- dekoncentrácija -e ž (á) prenehanje, odprava koncentracije: dekoncentracija vojaških enot / dekoncentracija oblasti, poslov / dekoncentracija pozornosti ♪
- dekoncentracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dekoncentracijo: dekoncentracijske sile v razvoju industrije ♪
- dekoncentrírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti koncentracijo: dekoncentrirati vojaške enote / pogoste motnje pri snemanju so igralce dekoncentrirale dekoncentríran -a -o: zaradi zračnih napadov je morala biti industrija dekoncentrirana ♪
6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926