Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (6.726-6.750)



  1.      degeneríranka  -e ž () degenerirana ženska: bolna degeneriranka
  2.      degeneríranost  -i ž () lastnost degeneriranega, izrojenost: degeneriranost rastline / posledica bede je bila degeneriranost in moralno propadanje
  3.      degenerírati  -am tudi degenerírati se -am se nedov. in dov. () 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov, izrojevati se: okostje je degeneriralo; rastlina, živalska vrsta degenerira 2. spreminjati se na slabše sploh: njegova revolucionarnost je degenerirala v birokratičnost; disciplina se je degenerirala v anarhijo ◊ med. celice degenerirajo njihova presnova je neurejena degeneríran -a -o: degeneriran človek, narod; degeneriran krompir; degeneriran organ / ekspr. to je degeneriran sadist
  4.      degradácija  -e ž (á) 1. kazenska postavitev na nižji službeni položaj, navadno v vojski: po degradaciji so ga premestili na fronto; vzrok za degradacijo oficirjev je bilo njihovo vedenje / politična degradacija 2. postavitev na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: družbena degradacija fizičnega dela; degradacija človeka, jezika, umetnosti ◊ gozd. degradacija gozdnih tal poslabšanje tal zaradi slabega gospodarjenja z gozdom
  5.      degradíranec  -nca m () kdor je degradiran: kazenska četa je bila sestavljena iz samih degradirancev
  6.      degradírati  -am dov. in nedov. () 1. kazensko postaviti na nižji službeni položaj, navadno v vojski: divizijsko sodišče ga je degradiralo; degradirati oficirja v navadnega vojaka; degradirali so jo od upraviteljice v učiteljico 2. postaviti na nižjo stopnjo z zmanjšanjem vrednosti, veljave: degradirati človeka na raven živali; degradirati jezik na narečje; degradirati filozofijo na nivo navadnega duhovičenja; filmska realizacija je roman degradirala v kriminalno zgodbo degradíran -a -o: degradiran oficir; bil je degradiran in določen za fronto ♦ gozd. degradiran gozd gozd, poslabšan glede kakovosti lesa in rastnosti
  7.      degresíja  -e ž () postopno upadanje, pojemanje: degresija davka
  8.      degumíranje  -a s () glagolnik od degumirati: degumiranje svile; naprava za degumiranje tkanin
  9.      degumírati  -am dov. in nedov. () tekst. odstraniti lepljive, klejaste sestavine iz tkanine: degumirati surovo svilo degumíran -a -o: degumirana svila
  10.      degustácija  -e ž (á) ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo; pokušnja: po degustaciji so nekatera vina prestavili v bolj ustrezne skupine; vinska degustacija; degustacija peciva / priredili so razstavo in degustacijo novih specialitet
  11.      degustacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na degustacijo: degustacijska komisija / degustacijske sposobnosti degustatorja
  12.      degustátor  -ja m () strokovnjak za pokušnjo, pokuševalec: degustator vina; mednarodna komisija enologov degustatorjev
  13.      degustírati  -am nedov. in dov. () opravljati pokušnjo, pokušati: degustirati vina
  14.      deheroizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. odvzeti, odstraniti, kar je herojskega: v romanu je deheroiziral vojno / jemlje smisel njegovemu junaštvu in ga deheroizira
  15.      dehidrácija  -e ž (á) odvzem ali izguba vode iz česa: dehidracija rude, živil; dehidracija organizma zaradi hude bolezni
  16.      dehidríranje  -a s () glagolnik od dehidrirati: dehidriranje živil; postopek za dehidriranje
  17.      dehidrírati  -am dov. in nedov. () odvzeti, odstraniti vodo iz česa: dehidrirati krmo, meso dehidríran -a -o: dehidrirana hrana, zelenjava; dehidrirano mleko mleko v prahu
  18.      dehumanizácija  -e ž (á) odvzem, odstranitev človeških vrednot, dostojanstva; razčlovečenje: dehumanizacija človeka; dehumanizacija umetnosti; protest, upor zoper dehumanizacijo
  19.      dehumanizírati  -am dov. in nedov. () odvzeti, odstraniti človeške vrednote, dostojanstvo; razčlovečiti: dehumanizirati človeka; dehumanizirati umetnost dehumanizíran -a -o: dehumanizirana civilizacija; dehumanizirano življenje
  20.      deificíranje  -a s () glagolnik od deificirati: deificiranje kraljevske oblasti; deificiranje posameznika
  21.      deificírati  -am nedov. in dov. () knjiž. poveličevati, častiti kot božanstvo: Rimljani so svoje cesarje deificirali / deificirati žensko deificíran -a -o: deificirana narava
  22.      deifikácija  -e ž (á) knjiž. poveličevanje, čaščenje česa kot božanstva: deifikacija življenja
  23.      deionizácija  -e ž (á) elektr. izginitev ionov v ionizirani snovi: povzročiti deionizacijo
  24.      dejánje  -a s () 1. uresničenje odločitve ali volje: to njegovo dejanje je izzvalo ostro reakcijo; priznati svoje dejanje; storiti nepremišljeno dejanje; tudi z dejanjem je pokazal svojo poštenost; nasprotja med besedami in dejanji / družbi nevarno, sovražno dejanje; izdaja te knjige je pomembno kulturno dejanje; sestanek je pomenil veliko, zgodovinsko dejanje // uresničevanje odločitve ali volje: preiti od obljub k dejanju; zalotiti, zasačiti koga pri dejanju; odlašati z dejanjem; čas, kraj dejanja 2. jur., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana kazen: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja 3. lingv., navadno v zvezi z glagolski vsebina glagola kot besedne vrste: osebek je nosilec glagolskega dejanja v stavku / ponavljanje, trajanje glagolskega dejanja; trenutnost glagolskega dejanja 4. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela: konec dejanja je zelo učinkovit; odlomek, prizor iz prvega dejanja opere; komedija v štirih dejanjih; pren. zadnje dejanje družinske drame se je odigralo pred sodiščem 5. dogajanje v literarnem delu, navadno odrskem: dejanje se godi v mestu; zgodba je brez osrednjega dejanja; dramsko dejanje; nosilec dejanja v romanu ● ekspr. vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom vse življenje, prizadevanje; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukreparel. Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
  25.      dejánjevec  -vca m () sodelavec revije Dejanje: nazori dejanjevcev

   6.601 6.626 6.651 6.676 6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA