Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (6.576-6.600)
- debelačevína in debeljačevína in debeláčevina in debeljáčevina -e ž (í; á) nar. belokranjsko koruznica: sekati debelačevino ♪
- debeláčina in debeljáčina -e ž (ā) nar. belokranjsko koruza ali koruznica ♪
- debeláčnica in debeljáčnica -e ž (ȃ) nar. belokranjsko koruza ali koruznica ♪
- debelak gl. debeljak ♪
- debélcan -a -o [u̯c in lc] prid. (ẹ̑) ljubk. debel: debelcane dojenčkove ročice ♪
- debelíca -e ž (í) nar. debela češnja ali drevo, ki jo rodi: pred hišo je imel po dve drevesi drobnic in debelic ♪
- debelíka -e ž (í) med. odebeljena plast vezivnega tkiva: poprsnična debelika ♪
- debelíkast -a -o prid. (í) redko debelušen, debelkast: debelikast moški ♪
- debelína -e ž (í) 1. razsežnost med dvema najbližjima nasprotnima ploskvama česa: izračunati debelino; izmeriti po širini in debelini; debelina deske, stene / debelina ledu / debelina črte, niti / te pločevine doma še ne izdelujemo v zahtevani debelini // razsežnost v premeru, obsegu: debelina debla, palice / drevo raste v višino in debelino // velikost okroglega predmeta: debelina jabolka; krompir srednje debeline 2. lastnost debelega: plošča je zaradi debeline premalo prožna 3. nar. debela, gosta trava, rabljena navadno za steljo: Obračal je debelino, ki mu je pod grabljami surovo šumela (F. Bevk) ♪
- debelínka -e ž (ȋ) žarg., les. debelinski skobeljnik: mizarski stroj s poravnalnikom in debelinko ♪
- debeljača ipd. gl. debelača ipd. ♪
- debeljád -i ž (ȃ) gozd. nad sedem centimetrov debel okrogel les ♪
- debelják tudi debelák -a m (á) nav. ekspr. debel človek: neokreten debeljak; telovadba za debeljake ♪
- debeljáva -e ž (ȃ) gozd. nad sedem centimetrov debel okrogel les ♪
- debélka -e [tudi u̯k] ž (ẹ̑) nar. belokranjsko koruza ♪
- debélkast -a -o [u̯k in lk] prid. (ẹ̑) ekspr. nekoliko debel: debelkasta natakarica ♪
- dêbelnat -a -o [bǝl] prid. (ē) redko deblat: debelnata drevesa ♪
- debeloglàv in debelogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima debelo, veliko glavo: debeloglav fant / debeloglavi kalini ♪
- debeloglávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor ima debelo, veliko glavo: njeni otroci so bili sami debeloglavci / kalin debeloglavec ♪
- debeloglávka -e ž (ȃ) ženska oblika od debeloglavec: mačka debeloglavka ♪
- debeloglávost -i ž (ā) med. značilnost človeka z nesorazmerno veliko glavo ♪
- debelokljúnast -a -o prid. (ū) ki ima debel kljun: debelokljunasta papiga ♪
- debelokóžnat -a -o prid. (ọ̑) debelokožen: debelokožnati bivol / kako ste trmasti in debelokožnati ♪
- debelolíčnica -e ž (ȋ) ekspr. ženska, ki ima debela lica ♪
- debelolístnica -e ž (ȋ) nav. mn., bot. rastlina z debelimi, mesnatimi listi; homulica ♪
6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651 6.676