Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (6.551-6.575)


  1.      dávljenec  -nca m (ā) kdor je davljen: hropenje davljenca ♪
  2.      dávljenje  -a s (á) glagolnik od daviti: na vratu so se videli sledovi davljenja / davljenje v grlu ♪
  3.      dávnaj  prisl. (á) star. zdavnaj, davno: mestnih vrat že davnaj ni več / od davnaj ga poznam oddavnaj ♪
  4.      davnína  -e ž (í) daljna preteklost: zamislil se je v davnino; te živali so izumrle že v davnini; ekspr. siva davnina ♪
  5.      davnínski  -a -o (ȋ) pridevnik od davnina: sedanjost potaji se v čar davninski (M. Jarc) ♪
  6.      dávno  prisl. (á) 1. pred dolgim časom, zdavnaj: na prepir sem že davno pozabil; oče je že davno umrl; davno minuli časi / v povedni rabi: davno je že, kar sem odšel od doma; nekoč, že davno je tega, sta bila srečna 2. zelo dolgo časa: to vem že davno ● ekspr. to še davno ni lepota! nikakor ni, sploh ni; prim. daven ♪
  7.      dávnodáven  -vna -o prid. (ā-á) knjiž., ekspr. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): pred davnodavnim časom; davnodavna preteklost ♪
  8.      dávnost  -i ž (á) pesn. daljna preteklost: Od luči spomina ozarjena davnost, kako si čarobna! (A. Medved) ♪
  9.      davoríja  -e ž (ȋ) nekdaj pesem, ki vzbuja narodno navdušenje: rodoljubna davorija / vojaki so prepevali davorije ♪
  10.      dávščina  -e ž (á) dajatev v obliki davka, pristojbine ali prispevka: naložiti nove davščine; plačevati davščino; davki, pristojbine in druge davščine; občinske davščine ♪
  11.      dávščinski  -a -o (á) pridevnik od davščina: davščinski predpisi ♪
  12.      deagrarizácija  -e ž (á) zmanjševanje vloge kmetijstva v doslej agrarnih krajih: proces deagrarizacije / deagrarizacija prebivalstva spreminjanje prebivalstva iz agrarnega v industrijsko ♪
  13.      deatomizácija  -e ž (á) dezatomizacija: deatomizacija srednje Evrope ♪
  14.      debákel  -kla m (á) knjiž. polom, propad, poraz: vojni debakel / ta film je eden največjih režiserskih debaklov ♪
  15.      debaláns  -a m (ȃ) fin. primanjkljaj v trgovinski, plačilni bilanci ali v državnem proračunu: debalans v zunanji trgovini; prizadevanja za izravnavo plačilnega debalansa ♪
  16.      debáta  -e ž (ȃ) izmenjava mnenj, navadno v razgovoru, razpravljanje: sprožiti, začeti debato; poseči v debato; vnela se je burna debata; ostra, živahna, žolčna debata ∙ ekspr. njegova umetnost je izven vsake debate nesporno dobra; ekspr. tako bo, kot pravim, in konec debate nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari ♪
  17.      debatánt  -a m (ā á) knjiž. debater: oba sta strastna debatanta ♪
  18.      debáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na debato: debatni klub, krožek; prirediti debatni večer ♦ adm. debatni stenograf stenograf, ki piše s hitrostjo nad sto besed v minuti; lit. debatna igra igra, v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje ♪
  19.      debatêr  -ja m (ȇ) kdor (rad) debatira: vsi debaterji so se ustavili ob tem problemu / bil je dober govornik in ognjevit debater ♪
  20.      debatêrka  -e ž (ȇ) ženska, ki (rada) debatira: huda debaterka ♪
  21.      debatêrski  -a -o prid. (ȇ) nav. slabš. nanašajoč se na debaterje: razgrete debaterske glave / debaterski klub debatni ♪
  22.      debatíranje  -a s (ȋ) glagolnik od debatirati: prazno, vneto debatiranje ♪
  23.      debatírati  -am nedov. (ȋ) izmenjavati mnenja, navadno v razgovoru, razpravljati: debatirati o literaturi; vneto sta nekaj debatirala; z njim se ne da debatirati ∙ ekspr. o vrednosti drame bi se dalo debatirati vprašanje vrednosti drame še ni razčiščeno; drama (najbrž, verjetno) ni dobra ♪
  24.      debeláča  in debeljáča -e ž (á) nar. belokranjsko koruza: debelača je dobro obrodila ♪
  25.      debeláčen  in debeljáčen -čna -o (ā) pridevnik od debelača: debelačni žganci ♪

   6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601 6.626 6.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA