Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (6.251-6.275)



  1.      čudáštvo  -a s () lastnost čudaškega človeka: kljub čudaštvu je imel smisel za red // čudaško ravnanje ali vedenje: pripovedovali so o čudaštvih starega pastirja
  2.      čudodélka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od čudodelec: ta pianistka je prava čudodelka
  3.      čúdoma  prisl. () knjiž. z začudenjem, začudeno: čudoma je strmel vanj / vsemu se je čudoma čudila
  4.      čúfati  -am tudi čufáti -ám nedov. (; á ) kljuvati: Ona .. zveže solato z vrvico in priveže vrvico k vratcem štedilnika, zato da jo kokoš lahko čufa (B. Pahor)
  5.      čúga  -e ž (ū) bot., navadno v zvezi kanadska čuga parkovno iglasto drevo s kratkimi, ploščatimi iglicami in majhnimi storži, Tsuga canadensis
  6.      čúha  -e ž () nar. dolenjsko, ekspr. krava, navadno velika in debela: nikar ne draži čuhe / pri klicanju čuha, na, na
  7.      čúhati  -am nedov. (ū) nar. oglašati se z zamolklim, nizkim glasom: Šopiril je [ruševec] krivce v repu, je čuhal in grulil (J. Jalen)
  8.      čúkast  -a -o prid. (ū) ekspr. neprijazen, mrk: kje si staknil tega čukastega človeka; čuk čukasti / čukast pogled čúkasto prisl.: ne glej tako čukasto
  9.      čúkati  -am nedov.) 1. oglašati se z votlim, kratkim glasom: sove skovikajo in čuki čukajo 2. pog., slabš. pripovedovati, navadno kaj neprijetnega: pojdi čukat starim babam, jaz te ne bom poslušal
  10.      čúkla  -e ž () alp. zelo razčlenjena, rogljata skalna gmota: kjer je trša kamnina, nastajajo čukle; čukla na grebenu
  11.      čúlja  -e ž (ū) nar. zahodno panj, čok: deklica je sedela na čulji ob ognjišču
  12.      čúmnata  -e ž (ū) 1. nar. manjši stanovanjski prostor, zlasti v gorenjski kmečki hiši: spala je v temačni čumnati 2. ekspr. manjša, preprosta soba: atelje je imel v podstrešni čumnati
  13.      čúnka  -e ž () nar. štajersko, ekspr. svinja: naša čunka je povrgla
  14.      čúpa  -e ž () nar. primorsko, nekdaj preprost ribiški čoln iz enega debla: v spomin na deda jim je ostala njegova čupa
  15.      čúpati  -am nedov. () nar. puliti, trgati: Viktor je stal polopravljen pri velikem lesenem konju in mu čupal grivo iz repa (F. Finžgar)
  16.      čúrka  -e ž () nar. vzhodno krvavica, jetrna klobasa: naredili so veliko čurk
  17.      čustvenják  -a m (á) knjiž., slabš. zelo čustven človek: je čustvenjak in omahljivec
  18.      čustvovánje  -a s () 1. čustveno življenje, doživljanje: v njegovem zadnjem delu je prikazano čustvovanje in mišljenje mladostnika; narodno, socialno čustvovanje; slabe družinske razmere povzročijo motnje v otrokovem čustvovanju 2. glagolnik od čustvovati: poslušal je cigansko muziko in se predajal čustvovanju
  19.      čustvováti  -újem nedov.) doživljati čustva, čustveno vznemirjenost: vsakdo misli in čustvuje po svoje; zdelo se je, kot da tudi narava čustvuje z njim // preh., knjiž. podoživljati kaj s čustvom: dejal je, da sveta ne moremo razumeti, ampak da ga lahko samo čustvujemo / so stvari, je čustvoval pri sebi, ki jih ni mogoče pozabiti čustvujóč -a -e: ti si razumski, jaz pa predvsem čustvujoč človek
  20.      čútara  -e ž (ú) ploščata, steklenici podobna okrogla posoda za nošenje pijače: imeti čutaro za pasom; pločevinasta čutara; vojaška čutara / čutara vina
  21.      čútarica  -e ž (ú) ploščata, steklenici podobna okrogla posoda za nošenje pijače: vojaki so popili vodo iz čutaric; točiti vodo v čutarico
  22.      čútnica  -e ž () 1. anat. celica, ki sprejema in prenaša dražljaje: slušne, vidne, vonjalne čutnice; čutnice za mraz, za okus, za ravnotežje 2. zastar. živec: moje čutnice ne prenašajo več kaj takega
  23.      čuváj  -a m () 1. kdor poklicno kaj čuva: podjetje bo zaposlilo dva nočna čuvaja; gozdni, lovski, poljski čuvaj; čuvaj parka / na obzidju so stražili budni čuvaji stražarjižel. progovni čuvaj uslužbenec, ki na določenem odseku pregleduje progo, zapira in odpira zapornice // zastar. čuvar: čuvaj reda, morale 2. pes, ki čuva stanovanjsko poslopje: na dvorišču jih je oblajal čuvaj; kupiti psa čuvaja
  24.      čuvájka  -e ž () ženska, ki poklicno kaj čuva: čuvaji in čuvajke
  25.      čuvájnica  -e ž () manjša stavba za čuvaja: železničar stoji pred čuvajnico; progovna čuvajnica; čuvajnica na gradbišču / stanovali so v čuvajnici ob progi

   6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA