Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (6.226-6.250) 
- čŕtati -am nedov. (ŕ ȓ) 1. delati črte: črtati s kredo po tabli / solze so mu črtale bele proge po licih 2. dov. in nedov. prečrtati: učitelj je črtal nepotrebno besedo; pisal je, črtal in dostavljal // izbrisati, opustiti: črtati iz dnevnika, z dnevnega reda; črtati davek, dolg / pog. kino in ples bova črtala, zvečer boš lepo doma 3. zastar. zarezavati, vrezavati: črtati z nožem v klop začetnico; pren. čas črta gube v obraz 4. redko opisovati, prikazovati: pesnik mojstrsko črta in popisuje boj čŕtati se kazati se v obrisih: planine se ostro črtajo na svetlem ozadju; njeno telo se je razločno črtalo pod gubami obleke; pren. na obrazu se ji črta skrb čŕtan -a -o: kdor ne bo plačal vpisnine, bo črtan; problem je črtan z dnevnega reda / črtani papir, zvezek ki ima črte ♪
- čŕtica -e ž (ŕ) 1. manjšalnica od črta: lestvica na termometru je zaznamovana s črnimi črticami; pozabil je narediti črtico na t / v vsaki črti in črtici obraza je tičala samozavest 2. lit. kratek (liričen) leposlovni spis: Cankarjeve črtice; spominska črtica ♪
- čŕtičar -ja m (ŕ) knjiž. kdor piše črtice: iz črtičarja se je razvil v novelista in dramatika ♪
- čŕtka -e ž (ŕ) manjšalnica od črta: strmine so na zemljevidu označene s črtkami / obleka s črtkami / po britju je bil njegov obraz poln rdečih črtk ♪
- čŕtkanje -a s (ŕ) glagolnik od črtkati: črtkanje stranskih ploskev / kartografsko črtkanje ♪
- čŕtkast -a -o prid. (ŕ) 1. ki je iz črtk: črtkasta črta; črtkasta mesta na zemljevidu 2. ki ima črtke: črtkasto blago ♪
- čŕtkati -am nedov. (ŕ r̄) 1. delati s črtkami enakomerno prekinjeno črto: višine v trikotniku črtkaj // delati črtke: črtkati po papirju 2. označevati z vzporednimi črtkami: rudarska področja črtkajte poševno ◊ geogr. delati črtke, katerih zgoščenost označuje na zemljevidih vzpetine čŕtkan -a -o: črtkana črta; črtkana ploskev ♪
- črvád -i ž (ȃ) star. črvi: črvad gomazi, leze; v lesu se je zaredila črvad ♪
- čŕvar -ja m (ȓ) rib. kdor črvari ♪
- črváriti -im nedov. (á ȃ) rib. loviti ribe na črve, gliste: v teh vodah se ne sme črvariti ♪
- črvárjenje -a s (á) glagolnik od črvariti: prepoved črvarjenja v salmonidnih vodah ♪
- čŕvast -a -o prid. (ȓ) 1. podoben črvu: črvast podaljšek slepega črevesa; črvasta oblika telesa 2. tak kot pri črvu: črvasto gibanje črev čŕvasto prisl.: črvasto se zvijati ♪
- črvavéti -ím nedov. (ẹ́ í) postajati črviv: les črvavi ♪
- črvíčast -a -o prid. (í) podoben črvičku: majhne črvičaste živalce ♪
- črvína -e ž (í) redko črvojedina: miza je polna črvin ♪
- črvínka -e ž (ȋ) bot. nizka rastlina s tankimi, ozkimi listi, ki raste navadno po grušču, Minuartia ♪
- črvojédina -e ž (ẹ̄) moknati ostanki lesa, ki ga razjedajo črvi: iz luknjic v tramu se je usula črvojedina; duh po plesnobi in črvojedini // rovi, ki jih naredi črv v lesu: omara je že vsa pikasta od črvojedine ♪
- črvojédinast -a -o prid. (ẹ̄) poln črvojedine: črvojedinast stol ♪
- čúčka -e ž (ȗ) redko, v zvezi zavezati ruto v čučko zavezati ruto z vozlom na tilniku: Rdečo ruto ima zavezano v čučko in izpod nje silijo črni lasje (M. Pugelj) ♪
- čúda prisl. (ȗ) ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo: čuda gosta trava; čuda malo prostora 2. izraža zelo veliko količino: po travnikih se je paslo čuda živali / nakradli so čuda; prim. začuda ♪
- čudák -a m (á) čudaški človek: velik čudak je, še oblači se po svoje ♪
- čudákar -ja m (ȃ) ekspr. čudak: to ti je čudakar ♪
- čudákinja -e ž (á) čudaška ženska: imajo jo za čudakinjo, razume je pa nihče ne ♪
- čudapóln -a -o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ́) zastar. zelo lep, čudovit: čudapolna poletna noč ♪
- čudáški -a -o prid. (á) ki se po nazorih, navadah loči od drugih in je navadno zaprt vase: zagrizen, čudaški samec; je čudaške narave; nekoliko čudaška je, samo v knjigah čepi / čudaške navade ♪
6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 
