Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (6.151-6.175) 
- črkovnják -a m (á) tisk. predal, v katerem so vložene črke za ročno stavljenje ♪
- črlíkati -am nedov. (ȋ) redko čirikati: murni črlikajo ♪
- črmelíka -e ž (í) bot. rastlina nerodovitnih tal z drobnimi belimi cveti, Cynanchum laxum ♪
- črmnoóka -e ž (ọ̄) zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka ♪
- čŕmnovka -e ž (ŕ) zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka ♪
- črnàv tudi črnjàv -áva -o prid. (ȁ á) redko modrikasto črn (od udarca): obraz je imel črnav, život pa je bil ena sama rana ♪
- črnávka tudi črnjávka -e ž (ȃ) modrikasta lisa, podplutba pod kožo: od udarcev so se delale klobase in črnavke; iz pretepa so odnesli nekaj prask in črnavk ♪
- črnávkast tudi črnjávkast -a -o prid. (ȃ) redko poln črnavk: pretepli so ga, da je bil ves črnavkast ♪
- črnávs -a m (ȃ) slabš. kdor ima črne lase, temno polt: ne maram tega črnavsa // ekspr. črna žival, navadno pes: črnavs je divje zalajal ♪
- črníca -e ž (í) 1. zelo rodovitna črna prst: prhka gozdna črnica; mastna, plodna črnica 2. rabi se samostojno ali kot prilastek temen sadež ali rastlina, ki ga rodi: cepil je češnje črnice in belice; sladke, trde črnice // nar. severovzhodno borovnica: nabirati črnice 3. črnavka: od udarcev so ostale rane in črnice ◊ agr. črnica konoplja z ženskimi cveti; bot. praprot črnica rastlina s temno rjavim pecljem in listnim vretenom, Asplenium trichomanes; zool. črnica velika nestrupena primorska kača temne barve, Coluber viridiflavus carbonarius; čopasta črnica raca s črnim čopom na tilniku, Nyroca fuligula ♪
- črníka -e ž (í) 1. bot. hrast z zimzelenimi listi, Quercus ilex: po otoku rastejo črnike, mirte in pinije 2. vrtn., v zvezi vrtna črnika vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti, Nigella damascena ♪
- črnikálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) vino iz Črnega Kala: črnikalec in vipavec ♪
- črníkast -a -o prid. (í) ki je nekoliko črne, temne barve: črnikast dim; črnikasti oblaki; ženska črnikastega obraza; prsti so postali črnikasti / bil je suh, črnikast človek črníkasto prisl.: črnikasto siva ali črnikastosiva gmota ♪
- črníkav -a -o prid. (í) redko črnikast: črnikava tkanina ♪
- črnílovka -e ž (ȋ) gozd. glivična bolezen pravega kostanja, pri kateri se izloča črn izcedek: kostanjevo lubje kaže znake črnilovke ♪
- črnína -e ž (í) 1. lastnost črnega, črna barva: črnina debel in belina sten; črnina dima; motna črnina oblek; pren. črnina misli 2. črna, žalna obleka: nositi črnino; obleči se v črnino; ni še odložila vdovske črnine 3. črno, temno vino: piti gosto črnino / metliška črnina // trta s temnim grozdjem: vinogradi so zasajeni s črnino / črnina se že barva 4. redko kar je črno sploh: črnina za nohtom; pren. imel je občutek, da blodi po črnini ♪
- črnják -a m (á) slabš., redko človek črne rase; črnec: ne mara črnjakov // kdor ima črne lase, temno polt ♪
- črnjáv -i ž (ȃ) knjiž., redko črnjava, črno: splakniti črnjav s sebe ♪
- črnjav prid. ipd. gl. črnav ipd. ♪
- črnjáva -e ž (ȃ) 1. knjiž., ekspr. kar je črno: izza gore se vzdiguje grozeča črnjava / bujna črnjava na njeni glavi // redko lastnost črnega, črna barva; črnina: črnjava hudournih oblakov; črnjava gozda 2. les. temnejši les v sredini debla: črnjava hrasta; črnjava in beljava ♪
- črnjávec -vca m (ȃ) les. les z izrazito črnjavo ♪
- čŕnka -e ž (ȓ) 1. ženska črne rase: afriške črnke 2. ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: črnka in plavolaska 3. redko črna žival: naša črnka pridno nese; črnka ima telička ♪
- čŕnkast -a -o prid. (ȓ) ki ni popolnoma črn: ptič je po hrbtu črnkast; črnkasta krava / krepek, črnkast mož čŕnkasto prisl.: črnkasto rjave ali črnkastorjave oči ♪
- čŕnklja -e ž (ȓ) slabš. črnka: črnklja v rožnatem krilu ♪
- črnôba -e ž (ó) agr. glivična bolezen, pri kateri deli rastlin počrnijo: črnoba trtnih listov ♪
6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 6.251 
