Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (6.126-6.150) 
- čréta -e ž (ẹ́) nar. štajersko močviren nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem: konji se pasejo na čreti ♪
- čretína tudi črétina -e ž (í; ẹ̄) nar. štajersko čret, čreta: s preslico in kalužnicami porasla čretina ♪
- črevárna -e ž (ȃ) podjetje za obdelovanje in izdelovanje črev: črevarna je presegla proizvodni načrt // obrat za čiščenje črev: klavnica ima veliko črevarno ♪
- črévast -a -o prid. (ẹ́) zavit kot čreva: črevasti zavoji možganov; pren. govoril je dolge, črevaste stavke ♪
- črévnica -e ž (ẹ̑) anat. ploščata parna kost medenice za oporo črevesja: črevnica in sednica ♪
- črevoškŕgar -ja m (ȓ) nav. mn., zool. majhne morske živali, ki imajo del črevesa prilagojen za dihanje, Enteropneusta ♪
- čričánje -a s (ȃ) glagolnik od čričati: čričanje murnov v travi ♪
- čričáti -ím nedov. (á í) oglašati se z glasom čri: črički, murni čričijo ♪
- čríčkati -am nedov. (ȋ) redko črikati ♪
- čríkanje -a s (ȋ) glagolnik od črikati: poslušati črikanje murnov in kobilic; črikanje čričkov v goricah ♪
- čríkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom čri: črički, murni črikajo ♪
- čŕka -e ž (ŕ) 1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk ♦ tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami 2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona ● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne
smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu ♪
- čŕkar -ja m (ȓ) slabš. kdor se ukvarja s pisanjem, pisateljevanjem: jalova prizadevanja črkarjev ♪
- čŕkarski -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na črke ali črkopis: črkarski problemi ♦ lit. črkarska pravda spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 ♪
- čŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) ekspr., redko okorno pisati: črkal je nekakšna znamenja na papir ♪
- čŕkica -e ž (ŕ) manjšalnica od črka: delal je majhne okrogle črkice / ekspr. niti črkice mi ni sporočil prav nič ♪
- čŕkolivár -ja m (ȓ-á) kdor uliva črke: delo črkolivarjev v črkolivnici ♪
- črkolívnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za ulivanje črk: dela v črkolivnici ♪
- čŕkoslikár -ja m (ȓ-á) kdor se poklicno ukvarja s slikanjem črk, napisov: črkoslikarji in pleskarji ♪
- črkostávec -vca m (ȃ) kdor iz črk sestavlja stavek za tiskanje; stavec: črkostavci in tiskarji ♪
- črkostávnica -e ž (ȃ) tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi; stavnica ♪
- črkoválen -lna -o prid. (ȃ) šol., v zvezi črkovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej imenujejo posamezne črke, nato pa vežejo v besedo ♪
- črkovánje -a s (ȃ) glagolnik od črkovati: črkovanje in zlogovanje ♪
- črkováti -újem nedov. (á ȗ) po vrsti izgovarjati, imenovati črke besede: črkuj svoje ime / črkovati po telefonu pojasnjevati težko razumljivo besedo z navajanjem znanih besed, katerih začetne črke dajo to besedo // brati od črke do črke: otroci še črkujejo / gledal je v pismo in črkoval besedo za besedo ♪
- črkóvnica -e ž (ọ̑) 1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede; stavnica: dobil je igrače in črkovnico 2. del pisalnega stroja s tipkami ♪
6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201 6.226 
