Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (6.101-6.125)


  1.      čotáti  -ám in čótati -am nedov. (á ȃ; ọ́ ọ̄) nar. zahodno šepati: zaradi ranjene noge je čotal; nalahno čota ♪
  2.      čótavec  -vca m (ọ́) nar. zahodno šepavec ♪
  3.      čovínkati  -am nedov. (ȋ) lov. klicati sove ali šoje s čovinkom ♪
  4.      čŕča  -e ž (ŕ) nar. s travo porasel izkrčen svet: Bilo je lice, kamor se je bila vtelesila beda, jeza, bridkost devetih rodov, žalostna prošlost tolminskih sotesk, grap, črč in lazov (I. Pregelj) ♪
  5.      čŕčkanje  -a s (ȓ) glagolnik od črčkati: nepotrebno črčkanje ♪
  6.      čŕčkati  -am nedov. (ȓ) nar. vzhodno čečkati: otrok črčka po platnicah / kar naprej nekaj črčka v zvezek ♪
  7.      čréda  -e ž (ẹ́) 1. večja skupina živali iste vrste: gnati čredo na pašo; pasti čredo; družiti se v črede; vaška, zadružna čreda; čreda krav, ovc; napadla jih je čreda volkov; hoditi kot čreda neurejeno / ekspr. na semenj so prignali cele črede; pren. z učiteljico je šla čreda deklic; čreda oblačkov 2. slabš. neosveščena človeška množica: menil je, da je poklican voditi čredo / uspavati človeško čredo z obljubami 3. star. skupnost vernikov: krščanska, verna čreda ♪
  8.      črédica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od čreda: čredica se pase / razposajena čredica otrok ♪
  9.      čredínka  -e ž (ȋ) agr. ograjen del na pašniku: predeliti pašnik na čredinke; možnosti pašnega gospodarjenja in oblikovanja čredink na kmečkih gospodarstvih ♪
  10.      črédnica  -e ž (ẹ̑) star. črednikova žena ♪
  11.      črémsa  -e ž (ẹ̑) bot. grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih, Padus avium: čremsa cvete; duh po čremsi ♦ vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina ♪
  12.      črénsa  -e ž (ẹ̑) bot. čremsa ♪
  13.      črepáha  -e ž (á) zool., navadno v zvezi velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas ♪
  14.      črepálo  -a s (á) zool. organ pri muhi, s katerim srka hrano ♪
  15.      črépati  -am in črepáti -ám nedov. (ẹ̄; á ȃ) nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil ♪
  16.      črepíca  -e ž (í) redko gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec ♪
  17.      črepínja  -e ž (í) 1. košček razbite lončene, steklene posode: urezati se s črepinjo; steklene črepinje; črepinje krožnika / ekspr. šipa se je razletela na tisoč črepinj veliko koscev / kozarci so bili takoj v črepinjah razbiti; denarja ima kot črepinj zelo veliko; pren. črepinje sreče // mn., pog., ekspr. kuhinjska posoda: danes boš ti pomila črepinje; pospravi že črepinje z mize 2. nizko glava: črepinjo ti bom razbil, razklal; česnil ga je po črepinji ◊ anat. zgornji, obokani del lobanje; lobanjski svod; zool. oklep želve ♪
  18.      črepínjak  -a m (ȋ) bot. hrast z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovi; graden ♪
  19.      črépnja  -e ž (ẹ̑) etn. lončen pokrov, pod katerim se peče kruh ♪
  20.      črêslar  tudi čréslar -ja m (ȇ; ẹ̑) gozd. delavec, ki lupi lubje za čreslo ♪
  21.      črêslast  tudi čréslast -a -o prid. (é; ẹ́) 1. ki vsebuje čreslo: čreslasta voda 2. po barvi podoben čreslu: čreslasti lasje črêslasto tudi čréslasto prisl.: čreslasto rjav ♪
  22.      črêslati  -am tudi čréslati -am nedov. (ē ȇ; ẹ̄ ẹ̑) gozd. lupiti lubje za čreslo: čreslati smreko ♪
  23.      čresleníca  tudi čreslénica -e ž (í; ẹ̑) usnj. raztopina čreslovine z dodatki, ki se uporablja za strojenje: namakati kože v čreslenici ♪
  24.      čreslovína  -e ž (í) organska snov trpkega okusa, ki se uporablja zlasti za strojenje: pridobivati čreslovino ♪
  25.      črešnja  ipd. gl. češnja ipd. ♪

   5.976 6.001 6.026 6.051 6.076 6.101 6.126 6.151 6.176 6.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA