Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (601-625)


  1.      akrílen  -lna -o prid. (ȋ) kem. akrilaten: akrilne smole ♪
  2.      akrobácija  -e ž (á) težko izvedljiva, tvegana telesna vaja: delati, izvajati razne akrobacije; vratolomne akrobacije artistov; pren. miselne akrobacije ♦ aer. letalska akrobacija hoteno nenavadno gibanje letala med poletom ♪
  3.      akrobát  -a m (ȃ) kdor dela akrobacije: bil je žongler in akrobat; cirkuški, varietejski akrobat; akrobat na vrvi; zvira se ko kak akrobat ♪
  4.      akrobátika  -e ž (á) spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika ♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih ♪
  5.      akrobátka  -e ž (ȃ) ženska, ki dela akrobacije: cirkuška akrobatka ♪
  6.      akrobátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na akrobate ali akrobacijo: akrobatski nastop, ples / akrobatska spretnost; pren. piše v akrobatskem slogu ♦ aer. akrobatsko letalo letalo, zgrajeno za izvajanje akrobacij ♪
  7.      akrobátstvo  -a s (ȃ) redko akrobatika: uvajajo jih v akrobatstvo; pren. miselno akrobatstvo ♪
  8.      àkromát  -a m (ȁ-ȃ) fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez barvnih robov ♪
  9.      àkromátičen  -čna -o prid. (ȁ-á) fiz. ki da sliko predmeta brez barvnih robov: akromatični objektiv; akromatično lečje / akromatične barve ♪
  10.      àkromatízem  -zma m (ȁ-ȋ) fiz. lastnost lečja, da dá sliko predmeta brez barvnih robov ♪
  11.      àkromátski  -a -o prid. (ȁ-ȃ) fiz. akromatičen: akromatsko lečje ♪
  12.      akromegalíja  -e ž (ȋ) med. bolezensko povečanje delov telesa, zlasti rok, nog, brade, nosu ♪
  13.      akroním  -a m (ȋ) lingv. ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov; kratica: pisava akronimov ♪
  14.      akrópola  -e ž (ọ̑) pri starih Grkih najvišji utrjeni del mesta: atenska akropola; pren., ekspr. ljubljanska akropola ♪
  15.      akróstih  tudi akrostíh tudi akróstihon -a m (ọ̑; ȋ; ọ̑) lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom ♪
  16.      akrotêrij  -a m (é) arhit. okras na slemenu strehe, nad čeli antičnih templjev ali sarkofagov: jonski akroterij ♪
  17.      aksamít  -a m (ȋ) tekst. žametu podobna tkanina; velvet: naslanjač, prevlečen z aksamitom; obleka iz rožastega aksamita ♪
  18.      aksamíten  -tna -o prid. (ȋ) tekst. ki je iz aksamita: aksamitna obleka ♪
  19.      aksiálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na os, osen: aksialna sila, smer / aksialni ležaj; aksialna turbina turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja ♪
  20.      aksiologíja  -e ž (ȋ) filoz. nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot: moralne, religiozne, umetnostne vrednote so predmet aksiologije ♪
  21.      aksiolóški  -a -o (ọ̑) pridevnik od aksiologija: aksiološki problem ♪
  22.      aksióm  -a m (ọ̑) knjiž. temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov: ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom; postaviti aksiom; matematični aksiomi; aksiomi filozofije; matematika temelji na sistemu aksiomov / ta trditev je postala že skoraj aksiom ♪
  23.      aksiomátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. ki temelji na aksiomih: aksiomatična metoda; aksiomatična načela // neizpodbiten, nedvomen: aksiomatična resničnost; aksiomatično dejstvo ♪
  24.      aksiomátik  -a m (á) knjiž. kdor raziskuje ali uporablja aksiomatiko ♪
  25.      aksiomátika  -e ž (á) knjiž. sistem aksiomov: aksiomatika matematike ♦ mat. Evklidova aksiomatika elementarne geometrije // veda o aksiomih ♪

   476 501 526 551 576 601 626 651 676 701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA