Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (5.926-5.950)



  1.      čezoceánka  -e ž () pog. čezoceanska ladja: razkošna potniška čezoceanka
  2.      čezoceánski  -a -o prid. () 1. ki poteka ali se giblje z ene strani oceana na drugo: čezoceanski kabel; čezoceanski letalski promet; čezoceanska ladja / čezoceansko jadranje 2. ki je onstran oceana: čezoceanske posesti
  3.      čezrámen  -mna -o prid. () ki sega ali se daje čez ramo: čezramni častniški jermen; čutara na čezramni vrvici
  4.      čezrámnik  -a m () čezramni jermen: beli čezramnik za pištolo
  5.      čežána  -e ž (ā) gost, pretlačen kompot, navadno iz jabolk: kuhati čežano; jabolčna čežana
  6.      číba  -e ž () nar., ljubk. kokoš: naše čibe pridno nesejo / pri klicanju (perutnine) čiba, na, na, čiba
  7.      číbka  -e ž () manjšalnica od čiba: petelinček in čibka
  8.      číča  -e m () v južnoslovanskem okolju starejši znan moški; stric: čiča Jovan / stari čiča je še dolgo gledal za sinom
  9.      číčanje  -a s () glagolnik od čičati
  10.      číčati  -am nedov. in dov. () otr. sedeti: mama, čičala bi rada; čiča na tleh in se igra s kamenčki číčati se dov. sesti: čičaj se
  11.      číčerka  -e ž () bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi, Cicer arietinum: jedli so bob in čičerko
  12.      číčka  -e ž () nav. mn., ekspr., v zvezi čička (in) čačka čačka: težko prebira otroške čičke in čačke / dostavil je svojo čičko čačko / knjiž. prepirajo se za svoje čičke in čačke
  13.      číčkast  -a -o prid. () slabš. preveč in neokusno okrašen: čičkasta obleka číčkasto prisl.: oblači se zelo čičkasto
  14.      číčkati  -am nedov. in dov. () otr. sedeti: lepo čičkaj pa pridna bodi / ekspr. imenitno boste čičkali v tem naslanjaču číčkati se dov. sesti: čičkaj se
  15.      číčkati se  -am se nedov. () slabš. lepšati se, lepotičiti se: čička se in ogleduje pred ogledalom; kar naprej bi se čičkala / redko čičkati si obraz
  16.      čifutaríja  -e ž () slabš. Židi, Židje: samo čifutarija se ukvarja s takimi posli
  17.      čígar  zaim. neskl. () izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša: kmet, čigar hiša je zgorela; sosed, na čigar pomoč se zanaša // neustalj. izraža pripadnost stvarnemu ali pojmovnemu imenu moškega ali srednjega spola; katerega: kostanj, čigar senca ga je prikrivala; stvarstvo, čigar središče je luč
  18.      čigáv  -a -o zaim. (á) vprašuje po pripadnosti ali izvoru: čigava roka je to? čigave so te besede? na čigavi njivi ni plevela? / vedel je, čigav glas je bil; ne vem, ali je to tvoje ali čigavo / čigav si, mali? iz katere družine; kako se pišeš?
  19.      čigáver  [vǝr] zaim. neskl. () star. čigar, katerega: srečen tisti, čigaver je takšno dekle // kogar(koli): stvar ni vredna besedi, naj bo čigaver hoče
  20.      čigávršen  -šna -o zaim. () redko kogar(koli), katerega(koli): sprejel bi čigavršno že pomoč
  21.      čígra  -e ž () zool. galebu podobna vodna ptica s škarjastim repom, Sterna: navadna čigra
  22.      číkanje  -a s () glagolnik od čikati: njuhanje in čikanje; klobasa tobaka za čikanje
  23.      číkar  -ja m () 1. kdor žveči tobak: kadilci in čikarji; navdušen čikar; kašlja in pljuva kot čikar // pog. kdor veliko kadi: to je hud čikar 2. žarg. učenec z negativnimi ocenami: pred konferenco bodo vprašani še vsi čikarji
  24.      číkast  -a -o prid. () umazan od čikanja: čikasta slina; čikasta usta
  25.      číkati  -am nedov. () 1. žvečiti tobak: ded čika in pljuva // pog. žvečiti sploh: kar naprej nekaj čika in melje 2. nizko pljuvati: ves čas čika po tleh

   5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976 6.001 6.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA