Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (5.826-5.850) 
- čepár -ja m (á) redko izdelovalec čepov ♪
- čêpast -a -o prid. (é) podoben čepu: čepast izrastek; čepasta os štrli iz kolesa ♪
- čépica -e ž (ẹ̄) pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko: nositi, sneti čepico; nočna čepica; operacijska, slaščičarska, športna, vojaška čepica; norčevska čepica s kraguljčki; čepica s ščitkom / baskovska čepica ◊ bot. koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča ♪
- čépičar -ja m (ẹ̑) izdelovalec čepic: delavnica in trgovina znanega čepičarja ♪
- čépičast -a -o prid. (ẹ̄) redko podoben čepici: čepičasto pokrivalo ♪
- čepinja ipd. gl. črepinja ipd. ♪
- čépka -e ž (ẹ̑) redko, zlasti v ruskem okolju kapa, kučma: pokrit s toplo kunjo čepko ♪
- čépnica -e ž (ẹ̑) les. žaga za izdelovanje čepov ♪
- čepràv vez. (ȁ) v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: večerja nama ni teknila, čeprav je bila izvrstna; avto bom prodal, čeprav v izgubo // za omejevanje: izdajo spremljajo tehtne, čeprav skope urednikove opombe; ponosni smo na ta svoj, čeprav skromni prispevek // za izvzemanje: priden je, čeprav ne posebno nadarjen ● ekspr. pa čeprav te nikoli več ne vidim vseeno mi je, če te še kdaj vidim ali ne ♪
- čerávno vez. (á) star. čeprav: čeravno je pogodba podpisana, ni veljavna ♪
- čérfa -e ž (ẹ̑) nar. lončena skleda za mleko: Izpraznili smo čerfo kislega mleka (I. Tavčar) ♪
- čerkéska -e ž (ẹ̑) v kavkaškem okolju suknji podobno moško oblačilo: oborožena jezdeca v čerkeskah ♪
- česálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za česanje: česalni glavniki; česalni salon frizerski salon za ženske / česalni stroj ♪
- česálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) zastar. frizerka: okrog nje se je trudilo več česalk ♪
- česálnica -e ž (ȃ) frizerski salon za ženske: česalnica in brivnica sta odprti ves dan ♪
- česálnik -a m (ȃ) tekst. stroj za česanje prediva ♪
- česálo -a s (á) 1. vet. glavnik za česanje grive in repa: snažiti živino s česalom; česalo za konje 2. obrt. glavniku podobna priprava za česanje dolgovlaknatega prediva ♪
- česánje -a s (ȃ) glagolnik od česati: česanje in krtačenje las / česanje prediva ♪
- česánka in čésanka -e ž (á; ẹ́) tekst. preja iz česanega prediva: gladka, tanka česanka; volnena česanka ♪
- česáti čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́) 1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove // (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj 2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo 3. žarg. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič) 4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak česán -a -o: tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo ♪
- česljáti -ám nedov. (á ȃ) česati v kratkih potegljajih: česljati si bradico; pren. veter mehko česlja strnišče ♪
- česnáč -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: bahav česnač ♪
- česnálo -a s (á) česnač: kaj česnaš, česnalo staro ♪
- česnánje -a s (ȃ) glagolnik od česnati: to je vse samo prazno česnanje / dovolj mi je že česnanja o tem ♪
- česnáti -ám nedov. (á ȃ) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: pijan je, pa česna; molči, kaj česnaš; česna kakor baba / česnati neumnosti // govoriti, pripovedovati: nikjer ne česnaj tega, kar veš; ljudje o njem marsikaj česnajo ♪
5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 
