Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (5.776-5.800)


  1.      čéhoslováški  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) pog. češkoslovaški: čehoslovaška država ♪
  2.      čéja  -e ž (ẹ́) zastar. čiščenje, snaženje: čeja živine ♪
  3.      čéka  -e ž (ẹ̑) zgod., kratica izredna komisija za boj proti kontrarevoluciji in špekulaciji v Sovjetski Rusiji od leta 1917 do 1922: ustanoviti čeko / čeka ga je aretirala čekisti ♪
  4.      čekàn  -ána m (ȁ á) podočnik pri prašiču: divjega prašiča spoznaš po čekanih // nav. mn., nizko zob sploh: ima še nekaj majavih, rumenih čekanov; zapri usta in skrij čekane ◊ arheol. orožje v obliki ozke, ukrivljene sekire s koničastim temenom ♪
  5.      čekánast  -a -o prid. (á) podoben čekanu: veliki čekanasti zobje ♪
  6.      čeketáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom ček: sraka čeketa ♪
  7.      čekljáti  -ám nedov. (á ȃ) čeketati: kraljiček čeklja ♪
  8.      čekóvnopráven  -vna -o prid. (ọ̄-ā) nanašajoč se na čekovno pravo: čekovnopravno razmerje ♪
  9.      čeláda  -e ž (ȃ) 1. zaščitno pokrivalo, navadno kovinsko: povezniti si čelado na glavo; jeklena, usnjena, železna čelada; gasilska, tropska, vojaška čelada; čelade za motoriste / iz mraka so se pokazale svetle čelade ljudje v čeladah ∙ publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav 2. ekspr. glava: pazi, da je ne dobiš po čeladi ♪
  10.      čeládar  -ja m (ȃ) 1. ekspr. vojak s čelado: za tankom se je peljalo pet kamionov čeladarjev 2. izdelovalec čelad ♪
  11.      čeládast  -a -o prid. (ȃ) po obliki podoben čeladi: čeladast klobuk ♦ bot. čeladasti cvet ♪
  12.      čeláden  -dna -o (ȃ) pridevnik od čelada: čeladni jermen ♪
  13.      čeládnica  -e ž (ȃ) bot. močvirska rastlina s čeladi podobnim izrastkom na cvetni čaši, Scutellaria ♪
  14.      čeládnik  -a m (ȃ) ekspr. vojak s čelado: čeladniki so obkolili jetnike ♪
  15.      čelák  -a m (á) redko kdor ima široko, veliko čelo ♪
  16.      čeláren  -rna -o prid. (ā) nar. nenavaden, skrivnosten, čuden: imel sem mešan, čelaren občutek; čelarna prikazen // nar. vzhodno zvijačen, varljiv: čelarni svet ♪
  17.      čelárnost  -i ž (ā) nar. lastnost čelarnega ♪
  18.      čêlast  -a -o prid. (é) čelat: čelasta glava ♪
  19.      čelàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima široko, veliko čelo: čelat, dolgolas in suh fant; čelata glava ♪
  20.      čelesta  gl. celesta ♪
  21.      čeléšnjak  -a m (ẹ̑) redko čelešnik: sušiti srajco na čelešnjaku ♪
  22.      čelístka  -e ž (ȋ) muz. ženska, ki igra čelo: nastopa izvrstna čelistka ♪
  23.      čeljustáč  -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: ne poslušaj tega čeljustača / je velik čeljustač in bahač ♪
  24.      čeljustálo  -a s (á) čeljustač: molči, čeljustalo neumno ♪
  25.      čeljustánje  -a s (ȃ) glagolnik od čeljustati: nočem poslušati tega čeljustanja / prazno čeljustanje ♪

   5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA