Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (5.726-5.750) 
- čebelák -a [čeb in čǝb] m (á) redko čebelji samec; trot ♪
- čebélar -ja [čeb in čǝb] m (ẹ̑) zool. 1. sršenu podoben nočni metulj s krili brez luskic, Aegeria apiformis: čebelar prezimuje kot gosenica 2. živo pisana ptica, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami, Merops apiaster ♪
- čebelár -ja [čeb in čǝb] m (á) kdor goji čebele: na stara leta je bil čebelar; čebelar ogreba roj; sestanek čebelarjev ♪
- čebelárček -čka [čeb in čǝb] m (á) manjšalnica od čebelár: najmlajši čebelarček ♪
- čebelaríca -e [čeb in čǝb] ž (í) redko čebelarka ♪
- čebelaríja -e [čeb in čǝb] ž (ȋ) zastar. čebelarstvo: peča se s čebelarijo ♪
- čebeláriti -im [čeb in čǝb] nedov. (á ȃ) gojiti čebele: na starost je čebelaril; nekdaj so čebelarili v kranjičih ♦ čeb. čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; čebelariti na roje pospeševati rojenje čebel ♪
- čebelárjenje -a [čeb in čǝb] s (á) glagolnik od čebelariti: čebelarjenje mu je v veselje / čebelarjenje na med, na roje ♪
- čebelárka -e [čeb in čǝb] ž (á) ženska, ki goji čebele ♪
- čebelárna -e [čeb in čǝb] ž (ȃ) trgovina s čebelarskimi potrebščinami, medom, voskom: čebelarna ima v zalogi vse vrste medu ♪
- čebelárski -a -o [čeb in čǝb] prid. (á) nanašajoč se na čebelarje ali čebelarstvo: natakniti si čebelarsko kapo; čebelarsko društvo / predaval je o svojih čebelarskih izkušnjah ♪
- čebelárstvo -a [čeb in čǝb] s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel: razvoj čebelarstva in sadjarstva / na čebelarstvo se ne razume; umno čebelarstvo // nauk o gojenju in izkoriščanju čebel: izšla je nova knjiga o čebelarstvu ♪
- čebélica -e [čeb in čǝb] ž (ẹ̑) 1. nav. ekspr. manjšalnica od čebela: čebelice letajo od cveta do cveta // šol. odtis žiga s čebelico kot znamenje priznanja najmlajšim učencem: dobil je že dve čebelici 2. nav. mn. najmlajša članica taborniške organizacije: na taborjenje je odšlo lepo število medvedkov in čebelic ♪
- čebélnat -a -o [čeb in čǝb] prid. (ẹ̑) redko bogat s čebelami: panj je zelo čebelnat ♪
- čebelnják -a [čeb in čǝb] m (á) stavba za čebelne panje: postavil je nov čebelnjak; sedeti pri čebelnjaku; v razredu je živo kot v čebelnjaku ♦ čeb. dvostranski čebelnjak pri katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani; zložljiv čebelnjak ♪
- čebeloréja -e [čeb in čǝb] ž (ẹ̑) zastar. čebelarstvo ♪
- čebljáč -a m (á) ekspr. kdor (rad) čeblja: stari čebljač ♪
- čebljánje -a s (ȃ) glagolnik od čebljati: a) glasno čebljanje deklet; žensko čebljanje o vsakdanjih stvareh b) ptičje čebljanje; čebljanje lastovk ♪
- čebljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. živahno in brezskrbno govoriti: venomer čeblja in skače po hiši; rada čeblja o otrocih in domu; čebljati po francosko; deklice čebljajo kot jata ptic / otroci čebljajo z učiteljico 2. oglašati se s kratkimi, nerazločnimi glasovi: lastovke, račke čebljajo / otročiček že čeblja čebljajóč -a -e: živahno čebljajoča skupinica ♪
- čebljàv -áva -o prid. (ȁ á) ki (rad) čeblja: čebljavi ptiči / čebljavi otroci ♪
- čebljávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor (rad) čeblja: naiven čebljavec ♪
- čebríca -e [čǝb] ž (í) manjša lesena posoda, podobna škafu: čebrica vina / sobne rastline gojimo v čebricah ♪
- čebrljáti -ám nedov. (á ȃ) redko živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: rada čebrlja s sosedo ♪
- čebrnjánje -a s (ȃ) glagolnik od čebrnjati: žensko čebrnjanje mu preseda; bilo je dosti šal, čebrnjanja in smeha / čebrnjanje ptic ♪
- čebrnjáti -ám nedov. (á ȃ) 1. živahno in brezskrbno govoriti: ves dan so čebrnjale; otroci čebrnjajo okoli babice; čebrnjati po francosko / gospodinja čebrnja s sosedami 2. oglašati se s kratkimi, nerazločnimi glasovi: škorci čebrnjajo / dete venomer čebrnja ♪
5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 
