Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (52.526-52.550)



  1.      tokáj  -a m () 1. agr. trta z grozdi s srednje velikimi zlato rumenimi jagodami, ki se goji v Vipavski dolini in Brdih: gojiti tokaj in merlot 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti tokaj / briški tokaj
  2.      tokájec  -jca m () desertno vino iz okolice Tokaja na Madžarskem: piti tokajec; privoščiti si tokajca
  3.      tokáta  tudi toccáta -e [tokata] ž () muz. krajša, svobodno oblikovana skladba za glasbila s tipkami: igrati tokato / Bachova tokata in fuga v d-molu
  4.      tokáva  -e ž () ozka dolina s potočno, hudourniško strugo: gamsi so se zadrževali po tokavah; soteske, grape in tokave // površinska ali podzemeljska struga, navadno v kraškem svetu: rov prečka tokavo; podzemeljska tokava
  5.      tokljáti  -ám nedov.) ekspr. dajati odsekane glasove pri hoji: tokljati po cesti
  6.      tokovína  -e ž (í) knjiž. plačilo za porabljeni električni tok: obračunati, povišati tokovino; inkasant tokovine
  7.      tokóvnica  -e ž (ọ̑) fiz. črta, ki kaže smer toka delcev snovi v danem trenutku: tokovnice se premikajo, tečejo vzporedno; glavne tokovnice / električne tokovnice; vodne, zračne tokovnice
  8.      tókraj  prisl. (ọ̑) star. tostran: tokraj so polja, onkraj pa gozdovi
  9.      tókraj  predl. (ọ̑) star. tostran: ljudje s tokraj in onkraj meje sodelujejo
  10.      tókrat  prisl. (ọ̑) izraža, da se dejanje dogaja ob tej priložnosti, v tem času, v tem trenutku: naša ekipa tokrat nastopa precej oslabljena; tokrat nas ne bodo prehiteli; tokrat se niso sporazumeli; naj le pazi, tokrat se bo ujel / ekspr. samo tokrat edinkrat vas prosim
  11.      tókraten  -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se dogaja tokrat: rezultate prejšnjih odprav so tokratna odkritja še potrdila; tokratnih pogajanj se udeležujejo tudi neuvrščene države
  12.      toksikologíja  -e ž () veda o strupenih snoveh in njihovem učinkovanju
  13.      toksikomaníja  -e ž () bolezenska sla po uživanju strupenih snovi: zdraviti se zaradi toksikomanije / alkoholna toksikomanija
  14.      tólar  -ja m (ọ́) nekdaj avstrijski in nemški veliki srebrnik, kovan od 16. do 19. stoletja: plačati s tolarji; kot tolar velike oči / križati tolar križavec; šmarni tolar z Marijino podobo na eni strani
  15.      tólarček  -čka m (ọ́) manjšalnica od tolar: v žepu je imel samo tri tolarčke / šmarni tolarček
  16.      tolážba  -e ž () 1. glagolnik od tolažiti: tolažba je bila brezuspešna; v stiski je človek potreben tolažbe; iskati tolažbo pri prijateljih, v pitju; neučinkovita, slaba tolažba / misel nanjo mu je v tolažbo 2. kar tolaži, potolaži: uspeh je zanj največja tolažba / duhovna, verska tolažba / dajati tolažbo tolažiti
  17.      toláženje  -a s (á) glagolnik od tolažiti: tako tolaženje jo je razjezilo
  18.      tolažílen  -lna -o prid. () ki tolaži: tolažilne besede; tvoje govorjenje ni tolažilno / dobiti tolažilno nagrado ● žarg., šport. tolažilno tekmovanje dodatno tekmovanje posameznikov ali moštev za uvrstitev od določenega mesta naprej tolažílno prisl.: tolažilno pripomniti; sam.: povej mi kaj tolažilnega
  19.      tolažílka  -e [k in lk] ž () tolažnica: tolažilka je ni mogla pomiriti / ekspr. čela se je dotaknila roka tolažilka
  20.      tolažílo  -a s (í) knjiž. kar tolaži, potolaži; tolažba: pesem mu je bila tolažilo ob prijateljevi smrti / v delu išče tolažila / ta misel mi je v tolažilo ♦ rel. prejeti tolažila vere zakramente za umirajoče
  21.      tolažíti  in tolážiti -im, in tolážiti -im nedov. ( á ; á ) 1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen: mati tolaži jokajočega otroka; tolažiti se s srečnim naključjem / tolaži nas misel, da se kmalu vrneš / saj bo bolje, jo je tolažil 2. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, pijači: tolažiti lakoto; z vinom si je tolažil žejo 3. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: tolažiti jezo, žalost / tolažiti bolečino tolažèč -éča -e: tolažeč jo, je marsikaj obljubil; tolažeče besede; prisl.: tolažeče prigovarjati
  22.      tolažljív  -a -o prid. ( í) ki tolaži: njen glas je bil tolažljiv; tolažljiva misel, novica tolažljívo prisl.: tolažljivo reči; sam.: povedati kaj tolažljivega
  23.      tolažníca  -e ž (í) ženska, ki tolaži: mati je bila edina tolažnica; prijazna tolažnica; tolažnica v nesreči / ekspr. pesem tolažnica
  24.      tolažník  -a m (í) kdor tolaži: mož ji je bil tolažnik in spodbujevalec; tolažnik obupanih; tolažnik v žalosti / ekspr. spanec tolažnik
  25.      toleránca  -e ž () 1. lastnost tolerantnega človeka, strpnost: pohvalili so njegovo toleranco; biti znan po toleranci; reševati vprašanje z veliko toleranco / politična, verska toleranca 2. toleriranje: toleranca napak 3. med. sposobnost organizma, da brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi: preizkusiti toleranco / toleranca za zdravilo 4. teh. največja dopustna razlika med predpisano in doseženo velikostjo, količino in kakovostjo česa: toleranca je pol milimetra; določiti toleranco; dovoljena, minimalna, zelo nizka toleranca ◊ gozd. rastiščna toleranca sposobnost prilagajanja različnim rastiščem; psih. frustracijska toleranca sposobnost prenašanja frustracij brez neprilagojenega reagiranja, vedenja

   52.401 52.426 52.451 52.476 52.501 52.526 52.551 52.576 52.601 52.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA