Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (5.226-5.250) 
- címprati -am nedov. (ȋ) pog. delati, postavljati kaj, navadno iz lesa: pri sosedovih cimprajo / v prostem času rad kaj cimpra sestavlja, zbija; pren., ekspr. to nalogo cimpram že ves mesec címpran -a -o: nar. vzhodno stara cimprana hiša lesena, iz brun narejena hiša ♪
- címraka -e ž (í) nar. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem; bradlja: petdeset let je vihtel cimrako in cepin ♪
- cína -e ž (ȋ) arhit. kamnitni zobec na vrhu stolpa ali trdnjavskega obzidja: trdnjave s cinami in strelnimi linami ♪
- cinabarít -a m (ȋ) min. rudnina živosrebrov sulfid ♪
- cínar -ja m (ȋ) delavec v proizvodnji kositra ali kositrnih izdelkov; kositrar ♪
- cínast -a -o prid. (ȋ) kositrn: cinast vrč; cinasta krsta; cinasta posoda; jedel je z navadno cinasto žlico / cinasta pločevina ♪
- cíncanje -a s (ȋ) glagolnik od cincati: povedati kaj brez cincanja; končno je napravil konec cincanju; nič cincanja, zdaj gre zares / po dolgem cincanju je voz dosegel gorski prelaz ♪
- cíncar -ja m (ȋ) pog., ekspr. kdor (rad) cinca, omahuje: ta človek je znan cincar in mečkač ♪
- cincáriti -im nedov. (á ȃ) pog., ekspr. omahovati, pomišljati se: midva ne bova tako cincarila kot ti ♪
- cíncati -am nedov. (ȋ) 1. pog. omahovati, pomišljati se: nekateri so dolgo cincali, preden so se odločili; ekspr. kaj toliko cincaš, naredi! 2. slabš. počasi hoditi ali voziti se: dobro uro bova cincala do vrha; že od jutra se cincamo z vlakom // redko klecajoče hoditi: pes cinca po treh nogah 3. redko majati se sem in tja: sključen voznikov hrbet cinca na vozu / konj cinca z glavo / preh. božala in cincala je otroka ♪
- cíncav -a -o in cincàv -áva -o prid. (ȋ; ȁ á) pog. omahljiv, neodločen: cincav človek ♪
- cíncavec -vca m (ȋ) pog. omahljivec, neodločnež: boječ cincavec ♪
- cíncavost tudi cincávost -i ž (ȋ; á) pog. omahljivost, neodločnost: njihova cincavost ga jezi ♪
- cineást -a [ci- in si-] m (ȃ) knjiž. filmski ustvarjalec: odkriti mladega cineasta z izvirnim slogom; tega režiserja cenijo cineasti po vsem svetu ♪
- cinemaskop tudi cinemascope -a [cinemaskóp tudi cinemaskòp -ópa in sinemaskóp tudi sinemaskòp -ópa] m (ọ̑; ȍ ọ́) snemanje filma z eno kamero in dodatnim objektivom ter ustrezno projiciranje na široko platno: cinemaskop je pridobitev za filmsko tehniko / žarg. posneti film v cinemaskopu cinemaskopski tehniki // tako posnet film: ameriški cinemaskop Mladi levi; neskl. pril.: barvni cinemaskop film; cinemaskop aparatura ♪
- cinemaskópski tudi cinemascópski -a -o [cinemask- in sinemask-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na cinemaskop: cinemaskopski [CS] film / cinemaskopska tehnika ♪
- cineráma -e [ci- in si-] ž (ȃ) film. snemanje filma s tremi kamerami ter ustrezno projiciranje na široko, ukrivljeno platno: plastični zvok in panoramna fotografija sta dve prednosti in novosti cinerame; neskl. pril.: cinerama film; cinerama tehnika ♪
- cinerárija -e ž (á) vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv, Cineraria hybrida: kupiti v cvetličarni cinerarijo ♪
- cíngalica -e ž (ȋ) nar. gugalnica ♪
- cingetáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) redko cingljati: zvončki cingetajo ♪
- cingljánje -a s (ȃ) glagolnik od cingljati: slišati cingljanje zvončkov; tanko cingljanje; cingljanje kristalnih čaš / njegovi verzi so prazno cingljanje ♪
- cingljáti -ám nedov. (á ȃ) dajati visoke, zveneče glasove: zvonček cinglja; kraguljčki cingljajo / ekspr. voda cinglja čez kamenje // povzročati visoke, zveneče glasove: cingljati s tolarji v žepu; pren., ekspr. cingljati z besedami cingljajóč -a -e: cingljajoči kraguljčki ♪
- cingljávček -čka m (ȃ) ekspr. kozarec, ki pri trkanju cinglja, zveni ♪
- cínija -e ž (í) enoletna vrtna rastlina z velikimi raznobarvnimi cveti: njen vrt je poln rdečih in oranžnih cinij; astre in cinije ♪
- cínjavica -e ž (í) star. tanka ledena obloga na drevju ali skalovju; žled ♪
5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 
