Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (52.176-52.200)



  1.      tesnílka  -e ž () strojn. priprava ob rotorju, ki zmanjšuje uhajanje tekočine iz okrova: pritegniti tesnilko; vrste tesnilk / labirintna tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž grediteh. manšetna tesnilka v obliki kratke, debele cevi
  2.      tesnína  -e ž (í) knjiž. ožina: čoln se je približal tesnini / tesnina reke
  3.      tesnôba  -e ž (ó) 1. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, zlasti brez jasnega zavedanja vzrokov: obšla, prevzela, ekspr. polastila se ga je tesnoba; tesnoba v njem raste, se veča; njen obraz je izražal tesnobo; z glasnim govorjenjem je skušal pregnati tesnobo; tesnoba in strah / knjiž. tesnoba vojnih dni / star.: dekle je opazilo fantovo tesnobo nesproščenost, nelagodnost; navdajala ga je tesnoba pred svetom strah, bojazen / ekspr. s tesnobo v srcu je čakala, kaj se bo zgodilo 2. neprijeten občutek stiskanja, dušenja: tesnoba v prsih je začela popuščati; čutiti tesnobo pri srcu / smrtna tesnoba / občutek tesnobe 3. knjiž., redko tesnost: tesnoba stanovanja
  4.      tesnôta  -e ž (ó) knjiž. tesnoba: obšla ga je tesnota
  5.      testamènt  -ênta m ( é) izjava, zlasti pismena, s katero kdo določi dediča, dediče; oporoka: brati testament; napraviti, preklicati testament; ovreči testament / pismeni, ustni testament; pren. pisateljev umetniški testament ◊ rel. novi testament drugi del svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; nova zaveza
  6.      testamentáren  -rna -o prid. () knjiž. oporočen: testamentarna določila / testamentarni dedič
  7.      testamentáričen  -čna -o prid. (á) zastar. oporočen: testamentarična določila testamentárično prisl.: testamentarično komu kaj zapustiti
  8.      testamentírati  -am dov. in nedov. () knjiž., redko z oporoko določiti, zapustiti, oporočiti: testamentirati komu hišo
  9.      téstast  -a -o prid. (ẹ̄) podoben testu: testasta gmota, snov / ekspr. testaste nabrekline pod očmi
  10.      testátor 1 -ja m () kdor testira, preizkuševalec: testator kandidatov / testatorji avtomobilov
  11.      testátor 2 -ja m () jur. oporočnik, oporočitelj: podpis testatorja
  12.      testénast  -a -o prid. (ẹ̑) testast: testenasta lica
  13.      testeníca  -e ž (í) knjiž. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom; pašteta: peči testenice / mesna testenica
  14.      testeníčar  -ja m () knjiž. izdelovalec paštet: bil je testeničar
  15.      testeníčka  -e ž (í) knjiž. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom; paštetka: peči testeničke / rakove testeničke
  16.      testenína  -e ž (í) nav. mn. različno oblikovan izdelek iz gnetenega testa: izdelovati testenine; makaroni, rezanci, špageti in druge vrste testenin / jajčne testenine / testenine s sirom
  17.      testenínar  -ja m () izdelovalec testenin: postati testeninar; dober testeninar
  18.      testíranec  -nca m () kdor je testiran: odgovori testirancev
  19.      testíranje 1 -a s () glagolnik od testirati1: opraviti testiranje; testiranje kandidatov, študentov; rezultati testiranja / testiranje vinjenih voznikov / testiranje vozil
  20.      testíranje 2 -a s () glagolnik od testirati2: odreči komu sposobnost testiranja
  21.      testírati 1 -am dov. in nedov. () 1. opraviti postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkusiti: testirati kandidate pred sprejemom v delovno razmerje; testirati otroke v posvetovalnici; testirati smučarje pred začetkom sezone // opraviti postopek za ugotavljanje česa sploh: testirati vinjene voznike ♦ med. testirati otroke s tuberkulinom 2. opraviti postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: testirati avtomobile, pralne stroje / testirati zanesljivost kake teorije ● žarg. treba bi bilo testirati, kaj ljudje mislijo o tem poizvedeti, preveriti testíran -a -o: izdelek še ni bil testiran; testirane osebe
  22.      testírati 2 -am dov. in nedov. () jur. narediti oporoko: sposobnost osebe, da veljavno testira ◊ šol. testirati semester potrditi
  23.      testnàt  -áta -o prid. ( ā) testast: testnata snov
  24.      têta  -e ž (é) 1. sestra očeta ali matere: teta nas je obiskala; ima dva strica in tri tete / mala ali mrzla teta očetova ali materina sestrična; stara teta očetova ali materina teta ∙ biti, ostati (doma) za teto v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri // navadno kot nagovor starejša znana ženska: teta, koliko je ura 2. etn. ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki: biti, iti za teto; starešina in teta
  25.      tétaničen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tetanijo: tetanični napad / tetanični krč

   52.051 52.076 52.101 52.126 52.151 52.176 52.201 52.226 52.251 52.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA