Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (52.051-52.075)



  1.      tepéžkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od tepežkati: otrokovo tepežkanje staršev
  2.      tepéžkar  -ja m (ẹ̑) etn. kdor tepežka: obdariti tepežkarja
  3.      tepéžkati  -am nedov. (ẹ̑) 1. etn. 28. decembra s šibo rahlo tepsti koga z namenom dobiti kak dar: otroci hodijo tepežkat / tepežkati po hišah 2. ekspr., redko tepsti, pretepati: tepežkati psa
  4.      tepéžnica  -e ž (ẹ̑) etn. 1. dan, ko se tepežka, 28. december; tepežni dan: zgodilo se je na tepežnico 2. nabrani darovi tepežkarjev: razdeliti si tepežnico
  5.      tepidárij  -a m (á) arheol. prostor z mlačno kopeljo v rimskih kopališčih: kopati se v tepidariju; tepidarij in frigidarij
  6.      tépka  -e ž (ẹ̑) 1. hruška z jajčastimi, spodaj dlakavimi listi ali njen sad: posaditi tepko / sedeti pod tepko / tepke se medijo; jesti tepko ∙ ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan 2. ekspr. omejena, neumna ženska: ta tepka mu vse verjame / kot psovka kaj vendar govoriš, tepka 3. mn. pogača iz umešanega ali kvašenega testa, znana v Prekmurju: mesiti tepke
  7.      tepljáti  -ám nedov.) redko tapljati, trepljati: pomirjujoče tepljati konja po vratu
  8.      tépsija  -e ž (ẹ̄) nar. prekmursko okrogel plitev pekač: peči meso, pito v tepsiji; bakrena, lončena tepsija
  9.      teptáč  -a [tudi tǝp] m (á) kdor kaj tepta: teptači utrjujejo smučišče / redko teptači človeškega dostojanstva teptalci
  10.      teptálec  -lca [c tudi lc tudi tǝp-c tudi tǝp-lc] m () kdor kaj tepta: teptalci smučišča / ekspr. teptalec pravice
  11.      teptálen  -lna -o [tudi tǝp] prid. () v zvezi teptalni stroj stroj za ravnanje in teptanje snega: urejati smučišče s teptalnim strojem; voznik teptalnega stroja
  12.      teptálnik  -a [tudi tǝp] m () teptalni stroj: teptati smučišče s teptalnikom
  13.      teptánje  -a [tudi tǝp] s () glagolnik od teptati: teptanje snega / škoda zaradi teptanja trave / teptanje pravic
  14.      teptáti  -ám [tudi tǝp] nedov.) 1. s hojo, udarci nog a) delati kaj trdo, sprijeto: teptati ilovico, sneg / teptati s smučmi b) delati, urejati: teptati pot, smučišče c) tlačiti, stiskati: teptati repo, zelje / teptati grozdje v kadi / teptati proso meti 2. s hojo, udarci nog a) pritiskati k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: teptati rože, travo; konji so teptali žito b) povzročati komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so teptali ranjene vojake / ekspr. vojaki na konjih so teptali pešce v tla 3. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: nikoli nas ne bodo več teptali tujci / teptati domovino 4. ekspr. povzročati, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: teptati srečo, ljubezen koga / teptati človeško dostojanstvo // kršiti, prelamljati: teptati obljube, zakone ● evfem. ne bo več dolgo trave teptal ne bo več dolgo živel; ekspr. od jeze teptati z nogami z nogami tolči, udarjati ob tla teptajóč -a -e: padle vojake teptajoči konji teptán -a -o: teptane pravice; smučišča so redno teptana
  15.      tequíla  -e [tekila] ž () mehiška žgana pijača iz agav: napiti se tequile; steklenica tequile
  16.      terácen  -cna -o prid. () ki je iz teraca: teracni tlak; teracne plošče
  17.      teracêr  -ja m () kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem teraca, teracnih plošč: zaposliti dva teracerja
  18.      teracêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na teracerje ali teracerstvo: teracerska dela
  19.      teracêrstvo  -a s () grad. obrt za izdelovanje teraca, teracnih plošč
  20.      teráco  -a m () grad. zmes cementa, vode in barvnega drobljenca: mešati, pripravljati teraco; plošče iz teraca // talna, zidna obloga iz te zmesi: delati teraco; črno-bel teraco; neskl. pril.: teraco plošče teracne plošče
  21.      terakóta  -e ž (ọ̑) neloščena, zelo trdo žgana glina rdečkasto rjave barve: kip, posoda iz terakote // izdelek iz take gline: razstavljati terakote
  22.      terakóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na terakoto: terakotna figura, vaza / ekspr. terakotna zagorelost obraza
  23.      terán  -a m () navadno v zvezi kraški teran kakovostno rdeče vino iz trte refošk, rastoče na Krasu: piti kraški teran; kozarec terana
  24.      teránovka  -e ž () nar. primorsko trta z velikimi temno modrimi grozdi, ki se goji na Primorskem, v Istri; refošk: vinogradi teranovke
  25.      terapévt  -a m (ẹ̑) strokovnjak, ki zdravi po zdravnikovih navodilih: posvetovati se s terapevtom; zaposlen je kot terapevt za alkoholike; odnos med terapevtom in pacientom ∙ knjiž. zobni terapevt zobozdravnikmed. delovni terapevt strokovnjak za delovno terapijo

   51.926 51.951 51.976 52.001 52.026 52.051 52.076 52.101 52.126 52.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA