Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (51.851-51.875) 
- tečájnica -e ž (ȃ) 1. udeleženka tečaja: izpiti tečajnic 2. knjiž., redko severnica: tečajnica in druge zvezde ◊ fin. tečajna lista ♪
- tečájnik -a m (ȃ) 1. udeleženec tečaja: znanje tečajnikov 2. geogr. vzporednik 66,5° severne in južne geografske širine: področje ob tečajniku; povratnik in tečajnik / južni, severni tečajnik 3. nar. primorsko tečaj, nasadilo: sneti vrata s tečajnikov ◊ šol. učitelj tečajnik prva leta po 1945 učitelj, poklicno usposobljen na pedagoškem tečaju ♪
- tečajnína -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za obiskovanje tečaja: plačati tečajnino ♪
- tečnáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: kadar ga vprašam, kam gre, mi reče, naj ne tečnarim / vidiš, da sem imel prav, je tečnaril / tečnariti s svojimi nekdanjimi junaštvi postavljati se 2. z vztrajnimi, nepopustljivimi prošnjami, zahtevami si prizadevati za kaj: toliko časa je tečnaril, da so mu ustregli / tečnariti za novo kolo / tišina, je tečnaril vodja ♪
- téčnica -e ž (ẹ̑) ženska, ki (rada) tečnari: sošolci so jo imeli za tečnico / kot psovka nehaj že, tečnica ♪
- tečnôba -e ž (ó) 1. lastnost tečnega človeka; tečnost: izogibati se koga zaradi njegove tečnobe / vdano prenašati bolnikovo tečnobo 2. slabš. tečnež: škoda, da pride tudi ta tečnoba / kot psovka molči, tečnoba ♪
- tedàj [tudi tǝd] prisl. (ȁ) I. 1. izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo: ne vem, kje sem bil tedaj; za hip je bil nepazljiv in prav tedaj se je zgodila nesreča; ravno tedaj, ko se je mračilo, so prišli domov / kadar kdo mnogo obljublja, tedaj bodite previdni / do tedaj se nihče ni zmenil zanjo; od tedaj je preteklo že mnogo let 2. izraža vzročno-sklepalno razmerje: nisva sprta, zakaj bi tedaj ne hodila skupaj; če ljudje ne znajo brati, kaj jim tedaj koristijo časopisi in knjige / sama si ni znala več pomagati, zaupala je tedaj svoje skrbi materi; elipt. zato vas vprašam še enkrat: kaj tedaj 3. z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, presenečenje, začudenje: doma ga ni. Kje je tedaj; sprašujem se, kaj tedaj sploh iščeš tukaj; dobro, naj tedaj jaz vse naredim II. v vezniški rabi za izražanje a) vzročno-sklepalnega razmerja: prišla sta še dva,
tedaj nas je že deset; dolgo se nismo videli, tedaj si imamo dosti povedati b) navadno v podredju pogojno-posledičnega razmerja: če je to res, tedaj bo hudo; če si moker, tedaj se preobleci / res ne veš nič? Tedaj poslušaj; konec mora rasti iz celote, tedaj šele bo povest dobra ● star. komaj sva tedaj pa tedaj spregovorila kdaj pa kdaj ♪
- tedàjci [tudi tǝd] prisl. (ȁ) star. tedaj, takrat: tedajci so se odprla vrata in vstopil je oče ♪
- tedánji -a -e [tudi tǝd] prid. (ā) ki je bil, obstajal tedaj: tedanji časi so bili drugačni; zanimati se za tedanje običaje / tedanji lovci so bili dobri opazovalci narave; to je profesor, naš tedanji ravnatelj; sam.: zanima ga tedanje in sedanje ♪
- tedánjost -i [tudi tǝd] ž (ā) tedanji čas: ljudje tedanjosti si zaradi tega niso delali skrbi ♪
- tednína -e ž (ȋ) nekdaj plačilo za delo enega tedna: poljskim delavcem so povečali tednino ♪
- teenager in tinejdžer -ja [tínéjdžer] m (ȋ-ẹ̑) publ. od enajst, dvanajst do osemnajst, devetnajst let star fant; najstnik: zabave teenagerjev; oblačila za teenagerje ♪
- teenagerski in tinejdžerski -a -o [tínéjdžer-] prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na najstnike; najstniški: teenagerska skupina / teenagersko vedenje ♪
- tegínja -e ž (í) zastar. 1. težava, nadloga: imeti mnogo teginj 2. slabost, omotica: obšla ga je teginja ♪
- tegôba -e ž (ó) knjiž. 1. težava, neprijetnost: prenašati tegobe; vojne, zimske tegobe; tegobe nosečnosti, življenja; mraz, lakota in druge tegobe 2. ed. neugodno čustvo ob doživljanju česa duševno težkega, mučnega: prevzela ga je tegoba / ekspr. srce se mu napolni s tegobo ♪
- téhant -a m (ẹ̑) star. predstojnik dekanije; dekan: obred je vodil tehant ♪
- téhnica -e ž (ẹ́) ženska oblika od tehnik: zaposliti tehnico / ekonomska, tekstilna tehnica ♪
- téhničar -ja m (ẹ́) tehnik: zaslužek tehničarja / mladi skakalec je dober tehničar ♪
- téhničarka -e ž (ẹ́) tehnica: zaposliti tehničarko ♪
- téhnika -e ž (ẹ́) 1. dejavnost, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelovanjem strojev, delovnih priprav, materialnih dobrin: dosežki, izdelki tehnike; ekspr. čuda tehnike; hiter razvoj tehnike // veda o tej dejavnosti: študirati tehniko; poznavanje osnov tehnike / predavati tehniko / pog. vpisati se na tehniko na tehnično fakulteto 2. izdelki te dejavnosti: prodajati tehniko / bela tehnika električni gospodinjski stroji 3. navadno s prilastkom strojna in druga oprema, potrebna za opravljanje kakega dela, dejavnosti: opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko; zastarela tehnika / gradbena, poljedelska, raketna tehnika 4. urejen, ustaljen način, postopek opravljanja kakega dela, dejavnosti: izboljšati, obvladati tehniko; tehnika beljenja, učenja / fotografirati v barvni, črno-beli tehniki; slikarske tehnike / ekspr. svoje slikarstvo je degradiral na golo tehniko ♦ lit.
črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; tehnika retrospektive; muz. komponirati v dvanajsttonski tehniki; um. fresko tehnika 5. žarg., med obema vojnama in narodnoosvobodilnim bojem ilegalna organizacijska enota za opravljanje kake tehnične dejavnosti, zlasti tiskarske: v mestu je delovalo več tehnik / centralna tehnika pri centralnem organu Komunistične partije Slovenije; ciklostilna, dokumentarna tehnika; partijska, partizanska tehnika ♪
- tehnizácija -e ž (á) glagolnik od tehnizirati: tehnizacija podjetja / tehnizacija kmetijstva / tehnizacija življenja ♪
- tehnizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. opremljati s tehničnimi pripomočki: tehnizirati vojaške enote; svet se tehnizira / tehnizirati gradnjo, poljedelstvo 2. usmerjati k pretiranemu uporabljanju, vrednotenju tehničnih dosežkov, pripomočkov: tehnizirati ljudi / tehnizirati življenje tehnizíran -a -o: tehnizirana družba ♪
- téhnobirokrát -a m (ẹ̑-ȃ) nav. slabš. tehnokratski birokrat: odločanje tehnobirokratov ♪
- téhnobirokrátski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na tehnobirokrate ali tehnokratsko birokracijo: tehnobirokratsko odločanje / tehnobirokratski monopol ♪
- tehnokracíja -e ž (ȋ) nav. slabš. 1. družbeni sloj, ki v politiki, gospodarstvu poudarja odločilno vlogo tehnike, proizvodnje: kritizirati tehnokracijo; mišljenje, težnje tehnokracije; birokracija in tehnokracija 2. uveljavljanje odločilne vloge tehnike, proizvodnje v politiki, gospodarstvu: nevarnost tehnokracije; težnje po tehnokraciji ♪
51.726 51.751 51.776 51.801 51.826 51.851 51.876 51.901 51.926 51.951