Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (51.426-51.450)



  1.      tablanét  -a m (ẹ̑) igr. igra s kartami, pri kateri igralec lahko z ustrezno karto pobere vse izigrane karte na mizi in s tem dobi dodatno točko: igrati tablanet
  2.      tabléta 1 -e ž (ẹ̑) zdravilo navadno v obliki okrogle ploščice: uživati, pog. jesti tablete; vzeti tableto aspirina; predpisati zdravilo v tabletah; tablete in pilule / kontracepcijske, pomirjevalne, uspavalne tablete; tableta za želodec ♦ farm. sulfonamidna tableta; tableta amidopirina // kar je po obliki temu podobno: stisniti snov v tableto / tableta za razkužitev pitne vode
  3.      tabléta 2 -e ž (ẹ̑) knjiž. pladenj: prinesti pismo na tableti
  4.      tablétka  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od tableta, zdravilo: tabletka aspirina / tabletka saharina
  5.      tabletomán  -a m () kdor je bolezensko nagnjen k pretiranemu uživanju tablet: zaradi jemanja pomirjeval postati tabletoman
  6.      tabletomaníja  -e ž () bolezensko nagnjenje k pretiranemu uživanju tablet: pogosto uživanje pomirjeval vodi v tabletomanijo / omejevati tabletomanijo pretirano uživanje tablet
  7.      táblica  -e ž () 1. manjšalnica od tabla: a) pritrditi na hišo tablico s hišno številko; tablica z napisom / registrska tablica navadno z začetnimi črkami kraja in številko, pod katero je vozilo vpisano v register; ulična tablica b) izdelovanje steklenih tablic / tablica čokolade c) na steklo slikane tablice 2. nekdaj uokvirjena manjša plošča, na katero se piše s kamenčkom, kredo: kupiti za šolo tablico in kamenček; lesena, skrilasta tablica / voščena tablica lesena, prevlečena z voskom 3. nav. mn. zbirka tabel: sestaviti tablice / računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje; tablice za teže in mere; tablice za določanje osvetlitve / redko prazna mesta na tablici tabeli ● tombolska tablica tombolska karticaavt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; fin. obrestne tablice tabela z izračunanimi obrestnimi zneski; mat. logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami
  8.      tábličen  -čna -o prid. () nanašajoč se na tablico: tablični rob / tablični napis ♦ avt. tablična luč luč, ki osvetljuje registrsko tablico
  9.      tablíranje  -a s () gastr. obdelava gosto tekočega kuhanega sladkorja, čokoladnih mas za prelive, glazure na marmorni plošči: plošča za tabliranje
  10.      tabló  -ja m (ọ̑) knjiž. večja plošča s podatki, signali: tablo z imeni stanovalcev; številke na tabloju / svetlobni tablo ∙ knjiž. prikazati razstavno gradivo na tablojih ploščah
  11.      tábor  -a m (á) 1. skupek šotorov, naprav, navadno za začasno bivanje na prostem: postaviti tabor; izbrati primeren kraj za tabor; begunski, vojaški tabor; ciganski tabor / urediti tabor za turiste kamp; redko ujetniški tabor ujetniško taboriščealp. bazni tabor za opremo in odpravo na mestu, kjer se začne vzpon na vrh; višinski tabor za člane odprave med vzponom; tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev 2. utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki od srede 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na vzpetini: vaščani so se zatekli v tabor; cerkev z ostanki tabora / turški tabor 3. množično zborovanje na prostem: organizirati tabor; udeležiti se tabora; govoriti na taboru // zgod., od 1868 do 1871 množično politično zborovanje na prostem z zahtevami po zedinjeni Sloveniji in enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah: tabori so pritegnili veliko ljudi; doba taborov; pomen taborov za utrjevanje narodne zavesti / narodni tabor; vižmarski tabor 4. navadno s prilastkom organizirano začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo pod mentorskim vodstvom: udeležiti se počitniškega delovnega tabora; potapljaški tabor; mladinski raziskovalni tabor 5. navadno s prilastkom skupina ljudi istih nazorov, zlasti političnih: razdeliti narod na dva tabora; napredni tabor; nasprotni, sovražni tabor; predstavniki sprtih taborov; tabor mladih // zveza držav ali strank s podobnimi interesi; blok: država ne pripada nobenemu taboru; opozicijski tabor; države socialističnega tabora / vzhodni, zahodni tabor / politični tabor
  12.      táborec  -rca m (á) prebivalec tabora: življenje taborcev // udeleženec tabora: pridružil se je taborcem
  13.      táboren  -rna -o prid. (á) nanašajoč se na tabor: a) izbrati taborni prostor / taborna disciplina; taborno življenje / sedeti pri tabornem ognju b) taborna cerkev
  14.      taboríšče  -a s (í) 1. skupek navadno preprostih stavb, naprav za začasno bivanje večjega števila ljudi: postaviti, urediti taborišče; begunsko, partizansko, vojaško taborišče; zbirno taborišče ♦ alp. bazno taborišče bazni tabor, zlasti večji 2. skupek stavb, naprav za prisilno bivanje večjega števila ljudi: obdati taborišče z bodečo žico; pobeg iz taborišča; ekspr. pekel taborišč / koncentracijsko taborišče za množično interniranje ljudi iz političnih, vojaških, imperialističnih razlogov
  15.      taboríščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na taborišče: taboriščno naselje / taboriščno življenje / taboriščne žrtve
  16.      taboríščnica  -e ž () ženska, ki je internirana v taborišču: trpljenje taboriščnic
  17.      taboríščnik  -a m () kdor je interniran v taborišču: izstradani taboriščniki
  18.      taboríški  -a -o prid. () nanašajoč se na taborišče: taboriški red / taboriški paznik
  19.      taborít  -a m () 1. udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: štajerski taborit Vošnjak 2. pripadnik radikalne smeri husitstva: gibanje taboritov
  20.      taboríti  -ím nedov. ( í) bivati, živeti v šotoru: iti na morje taborit; taboriti ob vodi taborèč -éča -e: v dolini taboreča vojska
  21.      taborján  in taborjàn -ána m (; á) udeleženec, organizator (narodnega) tabora, (narodnih) taborov: zbiranje taborjanov
  22.      taborjênje  -a s (é) glagolnik od taboriti: oditi na taborjenje; počitniško taborjenje; taborjenje ob morju
  23.      tábornica  tudi tabórnica -e ž (á; ọ̑) članica taborniške organizacije: postala je tabornica
  24.      tábornik  tudi tabórnik -a m (á; ọ̑) član taborniške organizacije: postati tabornik / pri tabornikih se je naučil raznih veščin
  25.      tabornína  -e ž () znesek, ki se plača za taborjenje: nizka tabornina

   51.301 51.326 51.351 51.376 51.401 51.426 51.451 51.476 51.501 51.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA