Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (51.276-51.300)



  1.      štrájk  -a m () pog. stavka: štrajk se pripravlja; organizirati, voditi štrajk; splošni štrajk; velik rudarski štrajk / politični, protestni štrajk
  2.      štrájkar  -ja m () pog. stavkar: štrajkarje so odpustili z dela
  3.      štrájkati  -am nedov. () pog. stavkati: delavci štrajkajo ∙ pog., ekspr. v dvorani je bilo vroče, ker so prezračevalne naprave štrajkale niso delovale, delale; pog., ekspr. vsi pijejo, samo ti štrajkaš nočeš piti
  4.      štrájkoven  -vna -o prid. () pog. stavkoven: izvoliti štrajkovni odbor
  5.      štráma  -e ž (á) nar. omejen, neumen človek: ne druži se s to štramo
  6.      štrámast  -a -o prid. (á) nar. omejen, neumen: štramast človek; bila je malo štramasta
  7.      štramáti  -ám nedov.) nar. hoditi brez cilja: ponoči štrama okoli, podnevi bi pa spal ∙ nar. kaj pa spet štramaš govoriš neumnosti
  8.      štramljè  -éta m ( ẹ́) nar. omejen, neumen človek: pravijo, da je štramlje
  9.      štránga  -e ž () nižje pog. vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu; zaprežnica: pripeti štrange / konjske štrange
  10.      štrapác  -a m () nižje pog. velik napor, zlasti fizičen: bati se štrapaca / počivati po hudem štrapacu ∙ nižje pog. čevlji za štrapac trdni, trpežni
  11.      štrapácen  -cna -o prid. () nižje pog. zlasti fizično naporen, težek: štrapacna tura; štrapacno delo ∙ nižje pog. štrapacni čevlji trdni, trpežni
  12.      štrapacírati  -am nedov. () nižje pog. veliko zlasti fizično delati: preveč štrapacira za svoje bolno srce / na počitnicah je veliko štrapaciral hodil, se gibal
  13.      štrávba  -e ž () nav. mn., nar. flancat: cvreti štravbe
  14.      štrbúnkati  -am nedov. () ekspr. slišno padati (v vodo): kosi skal so štrbunkali v globino ∙ ekspr. žabe so druga za drugo štrbunkale v vodo skakale
  15.      štŕcati  -am nedov. ( ) redko 1. slišno brizgati: iz vimena je štrcalo gosto mleko / preh. štrcati slino iz ust 2. škropiti: blato mu je štrcalo po obleki
  16.      štŕcljast  -a -o prid. (ŕ) ki ima štrcelj, štrclje: štrcljasto drevo / štrcljasta žival
  17.      štŕčnica  -e ž () zool. vsaka od obeh škržnih rež prvega, zakrnelega para škrg pri nekaterih hrustančnicah
  18.      štrébar  -ja m (ẹ̑) nižje pog. iz častihlepja prizadeven človek, zlasti učenec: očitajo mu, da je štrebar
  19.      štréna  -e ž (ẹ́) pog. preja, zvita v več enako dolgih navojev: štrena se je zavozlala; prati, sušiti štrene / zviti volno v štreno / štrena preje, volne; pren. misli so se mu zapletle v nerazvozljivo štreno // pramen: lasje ji visijo v štrenah / po vodi se vlečejo zelene štrene; štrene dima, megle ● pog. meša mu štrene preprečuje, ovira njegove načrte; pog. zlepa mu ne zmanjka štrene snovi za pogovor, pripovedovanje; prim. predeno
  20.      štrénast  -a -o prid. (ẹ́) pog. pramenast: lasje so postali suhi in štrenasti; štrenasta brada / ekspr.: štrenasti oblaki; po dolini se vleče štrenasta megla ● pog. štrenast stročji fižol ki ima žile
  21.      štréncati  -am nedov. (ẹ̑) nar. dolenjsko šepati: pes je štrencal po treh nogah / s palico je štrencal po mestu
  22.      štrénica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od štrena: previti štrenico v klobčič / štrenice sivih las
  23.      štrgljáti  -ám nedov.) nar. s čohalom čistiti; čohati: neprestano štrglja in krtači svoje konje
  24.      štríga  -e ž (í) nar. primorsko čarovnica: ozmerjal jo je s štrigo
  25.      štrigljáti  -ám nedov.) nar. s čohalom čistiti; čohati: štrigljati krave

   51.151 51.176 51.201 51.226 51.251 51.276 51.301 51.326 51.351 51.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA