Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (5.126-5.150)


  1.      cianamíd  -a m (ȋ) kem., navadno v zvezi kalcijev cianamid spojina kalcija z ogljikom in dušikom: uporaba kalcijevega cianamida za gnojenje ♪
  2.      cianíd  -a m (ȋ) kem. sol cianovodikove kisline: raztopini dodamo razne cianide; kalijev cianid zelo strupena brezbarvna kristalna snov; vodikov cianid cianovodik ♪
  3.      cianizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr. razkuževati s cianovodikom: cianizirati sadike 2. metal. utrjevati površino jekla s cianom ♪
  4.      ciankálij  -a m (á) kem. kalijev cianid: zastrupiti se s ciankalijem ♪
  5.      cianótičen  -čna -o prid. (ọ́) med. posinjel zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianotičen bolnik; cianotične ustnice ♪
  6.      ciánov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cian: cianova kislina; cianov vodik cianovodik / na železniški postaji je tudi cianova celica prostor za razkuževanje sadja s cianom ♪
  7.      cianovodík  -a m (ȋ) kem. zelo strupen brezbarven plin, z vonjem po grenkih mandeljnih ♪
  8.      cianovodíkov  -a -o (ȋ) pridevnik od cianovodik: cianovodikova kislina ♪
  9.      cianóza  -e ž (ọ̑) med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianoza prstov, ustnic ♪
  10.      ciáo  in čáv [prva oblika čao] medm. (ȃ) žarg. izraža pozdrav pri slovesu; nasvidenje: iti moram, ciao ♪
  11.      cíba  -e ž (ȋ) nar. kokoš: cibe kokočejo / pri klicanju (perutnine) cibe, cibe, na, na, na ♪
  12.      cibéba  -e ž (ẹ̑) redko rozina, cveba ♪
  13.      cíbetovka  -e ž (ȋ) nav. mn., zool. v Afriki in Aziji živeče zveri, ki izločajo iz žleze ob zadnjični odprtini cibet, Viverridae ♪
  14.      cíbka  -e ž (ȋ) nar., ljubk. kokoš: okrog gospodinje se gnetejo cibke, račke, petelini in purani ♪
  15.      cíbora  -e ž (í) sadno drevo ali njegov temno vijoličasti okrogli koščičasti sad: cibora cvete belo; okus po ciborah ♪
  16.      cícanje  -a s (ȋ) nar. oglašanje ptic z glasom ci: Tedaj pridejo s severa divje race in gosi. Prvi večeri so polni njihovega cicanja po zraku (M. Kranjec) ♪
  17.      cícast  -a -o prid. (ȋ) 1. ki je iz cica: cicasta ruta; cicasto krilo 2. nar. lep, čeden: Včasih je veljala za cicasto dekle, ali od težkega dela, nerednega življenja in alkohola je naglo ostarela (Prežihov) ♪
  18.      cicerónščina  -e ž (ọ̑) ekspr. klasična latinščina: hvalili so njegov spis in njegovo ciceronščino ♪
  19.      cíciban  -a m (ȋ) ekspr. predšolski otrok: radijska ura za cicibane / knjižico bodo brali predvsem cicibani učenci prvih razredov osnovne šole ♪
  20.      cícibanček  -čka m (ȋ) manjšalnica od ciciban: igrišče za cicibančke / pionirji in cicibančki so pozdravili kongres ♪
  21.      cícibanski  -a -o (ȋ) pridevnik od ciciban: cicibanski krožek ♪
  22.      ciciríkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom ciciri: gozdni jereb cicirika / ptički cicirikajo ♪
  23.      cícka  -e ž (ȋ) žarg. ozkotirni rudniški voziček za prevažanje jamskega lesa ♪
  24.      cífra  -e ž (ȋ) 1. pog., ekspr. številka ali število: še ponoči mi ne gredo te cifre iz glave ♦ mat. posamezen znak v številki 2. žarg., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s številko navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / kadarkoli so vrgli, mu je padla cifra ♪
  25.      cífrast  -a -o prid. (ȋ) star. okrašen, olepšan: cifrasti robci / imela je zelo cifrasto ime nenaravno, izumetničeno cífrasto prisl.: cifrasto govoriti ♪

   5.001 5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA