Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (50.926-50.950)



  1.      šméntaj  -te medm. (ẹ̄) star. izraža a) podkrepitev trditve: šmentaj, to je bilo pa hudo b) začudenje: šmentajte no, kdo bi si mislil
  2.      šméntan  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ekspr. ki izraža a) nekoliko odklonilen odnos do osebe, stvari: to je tisti šmentani fantič; šmentani mešetar / težko bo priti čez te šmentane korenine; šmentana muha / kot psovka ti šmentani lenuh, ti že pokažem b) začudenje, občudovanje: šmentana ženska, kako je sposobna 2. v medmetni rabi, v zvezi šmentana reč izraža zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: ti šmentana reč, zdaj nam res ne kaže oditi; šmentana reč, kaj mi poveš / šmentana reč, zdaj bom moral pa dolgo čakati šméntano prisl., ekspr. zelo, hudo: šmentano se mi mudi; dekle je šmentano čedno
  3.      šmíckati  -am nedov. () nar. vzhodno švrkati: šmickati koga po nogah
  4.      šmínka  -e ž () pog. 1. ličilo za ustnice, navadno rdeče barve: odstraniti šminko z ustnic; ustnice si je namazala s šminko; šminka in puder / mastna šminka 2. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza; ličilo: izbrati obrazu primerno šminko; s šminko poudarjene obrvi ● žarg. v tem lokalu se zbira sama šminka ljudje, ki z lepo, moderno obleko, s svojim vedenjem vzbujajo pozornost
  5.      šmínkanje  -a s () pog. ličenje: šminkanje obraza, ustnic; spretnost v šminkanju
  6.      šmínkar  -ja m () šminker: tečaj za šminkarje
  7.      šmínkarski  -a -o prid. () nanašajoč se na šminkarje: šminkarski tečaj / šminkarski učinek
  8.      šmínkati  -am nedov. () pog. ličiti: šminkati ustnice; dekleta se rada šminkajo; preveč, zelo se šminkati; šminkati si lica / šminkati igralca pred nastopom šmínkan -a -o: šminkane ustnice
  9.      šmíra  -e ž () žarg., gled. (potujoča) gledališka skupina, ki ne igra umetniško, ustvarjalno: slog predmestne šmire // neumetniško, neustvarjalno igranje gledaliških vlog: videti je bilo mogoče veliko igralskih dosežkov, a tudi veliko šmire
  10.      šmiránt  -a m (ā á) žarg., gled. (potujoči) gledališki igralec, ki ne igra umetniško, ustvarjalno: on ni umetnik, ampak šmirant
  11.      šmirántstvo  -a s (ā) žarg., gled. neumetniško, neustvarjalno igranje gledaliških vlog: diletantstvo in šmirantstvo
  12.      šmírati  -am nedov. () 1. nižje pog. ljubimkati, flirtati: menda je šmirala s sosedom 2. žarg., igr. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: ker mu je dobro šmiral, sta zmagala
  13.      šmohórka  tudi šmohôrka -e ž (ọ̑; ó) nar. jabolko, ki dozori sredi meseca julija: obirati šmohorke
  14.      šmúglati  -am nedov. () nižje pog. tihotapiti: njegov oče je šmuglal konje / neslišno so se šmuglali iz sobe
  15.      šnávcer  -ja m (á) pes raznih velikosti z izrazitimi obrvmi in izrazitimi dlakami okoli gobca: gojiti šnavcerje / veliki šnavcer
  16.      šníta  -e ž (í) nižje pog. rezina: maslene šnite; šnita kruha / pohane šnite ocvrte kruhove rezine
  17.      šnófati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. vohati, duhati: pes šnofa po smetišču 2. poizvedovati, povpraševati: če kam gre, takoj šnofajo za njim ● nižje pog. šnofati tobak njuhati; nižje pog. kaj šnofaš po moji omari stikaš, iščeš
  18.      šnôpsar  -ja m () nižje pog. kdor (rad) pije žganje: bil je znan šnopsar
  19.      šóba  -e ž (ọ́) 1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice: njegov obraz ni lep, ker ima šobo / dojenček je naredil šobo in začel sesati; ustnice je nabrala v šobo ∙ slabš. držati šobo s šobljenjem kazati nejevoljo, užaljenost; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost 2. nav. mn. velika živalska ustnica: mehke konjske šobe; žabja šoba 3. nav. mn., nar. zahodno ustnice, usta: odločno stisnjene šobe 4. teh. zožujoči se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka: šoba se je zamašila; uporaba šob / iz šobe je pihal zrak / brizgalna, dušilna, gorilna šoba; šoba uplinjača
  20.      šóbast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki ima debele ali naprej štrleče ustnice: šobasta ženska / šobasta usta / šobaste ustnice debele, naprej štrleče šóbasto prisl.: šobasto se držati
  21.      šóbica  -e ž (ọ́) nav. ekspr. manjšalnica od šoba: dojenčkov obraz s šobico / otrok je nabiral šobico / povešena šobica / dekle je imelo lepe rdeče šobice
  22.      šódrast  -a -o prid. (ọ́) nižje pog. gramoznat: šodrast in ilovnat svet / šodrasta cesta posuta z gramozom
  23.      šofêrka  -e ž () ženska oblika od šofer: dobra šoferka
  24.      šofíranje  -a s () glagolnik od šofirati: naučiti se šofiranja; šofiranje tovornjaka
  25.      šofírati  -am nedov. () voditi, usmerjati avtomobil; voziti: zna šofirati; rad šofira / šofirati tovornjak

   50.801 50.826 50.851 50.876 50.901 50.926 50.951 50.976 51.001 51.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA