Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (50.626-50.650) 
- šíbrenica -e ž (ȋ) lov. puška za streljanje s šibrami: strel iz šibrenice / puška šibrenica ♪
- šíbrovka -e ž (ȋ) puška za streljanje s šibrami: streljati s šibrovko ♪
- šifónast -a -o prid. (ọ̑) ki je iz šifona: šifonasto perilo ♪
- šífra -e ž (ȋ) dogovorjen znak iz ene ali več črk, številk, besed a) za ohranitev tajnosti sporočila: uporabljati šifre; napisati, predati poročilo v šifrah / knjiga s šiframi za sporazumevanje b) za ohranitev tajnosti avtorstva: svoje članke vedno podpisuje s šifro 313 Sonce / imeti denar naložen v banki pod šifro c) za lažje, hitrejše označevanje, razvrščanje: v tem seznamu ima vsak poklic svojo šifro; napisati šifro svoje dejavnosti; označiti vrste izdelkov s šiframi // sistem takih znakov: odkriti, prepoznati, ekspr. razvozlati šifro; sestaviti, zamenjati šifro / besedne, številčne šifre; diplomatske, mednarodne, radijske šifre ◊ ptt ključ šifre znamenja iz črk, številk za sestavo ali razreševanje šifriranega besedila ♪
- šifránt -a m (ā á) 1. strokovnjak za šifriranje: biti, postati šifrant 2. knjiga s šiframi, seznamom šifer: izdati, izdelati šifrant; iskati po šifrantu, v šifrantu / šifrant poklicev ♪
- šifrántka -e ž (ā) strokovnjakinja za šifriranje: med vojno je bila šifrantka ♪
- šifrêrka -e ž (ȇ) strokovnjakinja za šifriranje: bila je šifrerka na poveljstvu ♪
- šifríranje -a s (ȋ) glagolnik od šifrirati: šifriranje in dešifriranje sporočil; na poveljstvu je bil tudi oddelek za šifriranje ♪
- šifrírati -am nedov. in dov. (ȋ) spreminjati v šifre: šifrirati pismo, telegram; šifrirati povelje / šifrirati podatke šifríran -a -o: šifriran dopis, odgovor; sporočilo je šifrirano; prisl.: šifrirano sporočati ♪
- šifrírnica -e ž (ȋ) prostor za šifriranje: opremiti, urediti šifrirnico ♪
- šíhtar -ja m (ȋ) nižje pog. delavec: šihtarji se vračajo s popoldanskim vlakom ♪
- šíja -e ž (í) 1. nar. vrat: zlomiti si šijo; zgrabiti za šijo 2. nav. mn., nar. dolenjsko iz vrbovega šibja pleten in ometan obok nad ognjiščem v črni kuhinji: narediti, podreti šije; zakajene šije ◊ alp. greben, hrbet od sedla do vrha ♪
- šikána -e ž (ȃ) knjiž. namerno povzročanje neprijetnosti, nevšečnosti: biti izpostavljen šikanam; šikane in ponižanja ♪
- šikaníranje -a s (ȋ) glagolnik od šikanirati: biti izpostavljen šikaniranju ♪
- šikanírati -am nedov. (ȋ) knjiž. namerno povzročati neprijetnosti, nevšečnosti: šikanirati podrejene; neprestano jo šikanira ♪
- šikanózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. s katerim se namerno povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: uporabljati šikanozna sredstva ♪
- šíkara -e ž (ȋ) knjiž. gošča, grmovje: nad vasjo se razprostira šikara; s šikaro poraslo pobočje ♪
- šíkati se -am se nedov. (ȋ) nav. 3. os., nižje pog. spodobiti se, biti primeren: tako govorjenje se ne šika mlademu človeku, za mladega človeka; to je človek, kot se šika pošten, neoporečen; hrana v hotelu je bila, kot se šika dobra, izdatna; plačal sem mu, kot se šika dobro ♪
- šílar -ja m (ȋ) 1. nekdaj izdelovalec šil: delo šilarjev 2. lov. jelen ali srnjak, navadno mlajši, z rogovoma brez odrastkov: kozliči in šilarji ♪
- šílast -a -o prid. (í) dolg, ozek in koničast: šilast kljun / šilasti vrhovi gora // ki je ozke, koničaste oblike: šilast nos; šilasta glava / ekspr. šilasta kolena // ki ima dolgo in ozko konico: nož s šilastim rezilom / šilast zvonik ◊ arhit. šilasti lok lok, ki je na vrhu koničasto zalomljen ♪
- šílastolóčen -čna -o prid. (í-ọ̑) arhit. ki ima obliko šilastega loka: šilastoločen zaključek okna ♪
- šímbas -a m (ȋ) meso iz spodnjega dela govejega hrbta: kupiti šimbas ♪
- šímfati -am nedov. (í) nižje pog. kritizirati, očitati napake: ne morem prenašati, da me kar naprej šimfaš / rad je šimfal čez politiko zabavljal ♪
- šímlja -e ž (ȋ) kobila belkaste barve ♪
- šimpánz -a m (ȃ) človeku podobna opica s kratko temno dlako, ki živi v tropski Afriki: proučevati življenje šimpanzov; šimpanzi in orangutani ♪
50.501 50.526 50.551 50.576 50.601 50.626 50.651 50.676 50.701 50.726 
