Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (50.551-50.575) 
- šépavost -i ž (ẹ́) značilnost šepavega človeka: trpel je zaradi bolehnosti in šepavosti / ekspr. šepavost verzov ♪
- šepetálčev -a -o [u̯č tudi lč] prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetalce: šepetalčev glas / šepetalčeva kabina ♪
- šepetálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) gled. kdor skrit pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delovno mesto šepetalca ♪
- šepetálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetanje: šepetalna jakost / šepetalna igra ♪
- šepetálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila: delo šepetalke v gledališču ♪
- šepetálnica -e ž (ȃ) gled. kabina za šepetalca pod spodnjim delom odra: iti v šepetalnico ♪
- šepetálski -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na šepetalce: šepetalsko delo / šepetalska knjiga dramsko besedilo, opremljeno s šepetalčevimi tehničnimi napotki ♪
- šepetánje -a s (ȃ) glagolnik od šepetati: slišati je bilo nerazločno šepetanje / šepetanje trave v vetru ♪
- šepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. govoriti, pripovedovati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke: najprej je govoril glasno, potem pa je začel šepetati; šepetati na uho, v uho; deklice so se smejale in si nekaj šepetale / ljudje so si marsikaj šepetali o njem / to se ne sme zgoditi, je šepetala; pren., ekspr. listje je šepetalo v vetru 2. gled. skrit pred občinstvom polglasno pripovedovati igralcu dele besedila: šepetati igralcu kak odlomek; dobro šepetati šepetáje: pogovarjala sta se šepetaje, da ju ne bi kdo slišal; šepetaje so mu razložili svoj načrt šepetajóč -a -e: spremil ga je do vrat, šepetajoč mu nekaj na uho; šepetajoč glas; šepetajoči valovi; šepetajoče ustnice; prisl.: šepetajoče je ponovila ta stavek šepetán -a -o: besede, šepetane v temi ♪
- šepetàv -áva -o prid. (ȁ á) šepetajoč: šepetav glas / šepetavo valovanje morja ♪
- šepétoma prisl. (ẹ̑) knjiž. šepetaje, šepetajoč: šepetoma govoriti ♪
- šepráka -e ž (á) nar. belokranjsko vejevje, dračje: nabirati, sežigati šeprako ♪
- šeriát -a m (ȃ) islamsko pravo, temelječe na koranu: določila šeriata ♪
- šeriátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šeriat: šeriatsko sodišče / šeriatsko pravo ♪
- šêrpa -e tudi -a m (ȇ) pri himalajskih odpravah visokogorski nosač, domačin: najeti šerpo ♪
- šêrpa -e ž (ȇ) šalu podobna naglavna ruta: zavezati si šerpo; svilena, vezena, volnena šerpa // temu podoben pas, trak, navadno za okras: dekleta z rdečimi šerpami okrog pasu ∙ knjiž. nadporočnik si je snel šerpo ešarpo ♪
- šesták -a m (á) nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: plačati s šestaki ♪
- šéstčlánski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) ki sestoji iz šestih članov: šestčlanska družina; šestčlanska komisija ♪
- šestdesetína -e ž (í) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetina vsote ♪
- šestdesetínka -e ž (ȋ) del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetinka vsote / šestdesetinka minute ♪
- šéstdesetlétnica -e ž (ẹ̑-ẹ̑) 1. šestdeseta obletnica: praznovati šestdesetletnico; ob šestdesetletnici je bil odlikovan 2. šestdeset let stara ženska: poročil se je s šestdesetletnico ♪
- šesterák -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po tri odrastke: ustreliti šesteraka / nepravilni šesterak ki ima na enem rogu tri odrastke, na drugem pa manj ♪
- šestérica -e ž (ẹ̑) skupina šestih oseb: šesterica se je hitro vrnila / objavili so uvrstitev prve šesterice tekmovalcev // knjiž. skupina šestih enot: sestanek ministrov šesterice evropskih držav ♪
- šestérka -e ž (ẹ̑) skupina šestih oseb: neločljiva šesterka / šesterka tekmovalk // v ruskem okolju šesterovprega: hitre četvorke in šesterke ♪
- šesteroglásen -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za šest glasov: šesteroglasna skladba ♪
50.426 50.451 50.476 50.501 50.526 50.551 50.576 50.601 50.626 50.651 
