Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (50.501-50.525)


  1.      ščuváč  -a m (á) redko hujskač: obrekljivci in ščuvači ♪
  2.      ščuválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) hujskač: prijeli so nekaj ščuvalcev in kalivcev miru / vojni ščuvalci ♪
  3.      ščuválen  -lna -o prid. (ȃ) hujskaški: ščuvalen govor ♪
  4.      ščúvanje  tudi ščuvánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od ščuvati: ščuvanje psa na neznanca / ščuvanje k uporu ♪
  5.      ščúvati  -am tudi -újem nedov. (ú) povzročati, da postane kdo napadalen, popadljiv: ščuvati psa na neznanca // spodbujati k dejanjem, slabim, škodljivim za družbo; hujskati: sina je ščuvala k maščevanju; ščuvati ljudstvo proti vladi ščuvajóč -a -e: to je bil ščuvajoč govor ♪
  6.      šédast  -a -o prid. (ẹ̑) grad., navadno v zvezi šedasta streha streha, zlasti pri industrijskih objektih, ki ima v prerezu obliko trikotnikov, četrtin kroga: tovarna ima šedasto streho ♪
  7.      šéfica  -e ž (ẹ̑) žarg. šefinja: šefica je na sestanku ♪
  8.      šéfinja  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od šef1: šefinja je bila zelo stroga / šefinja oddelka; šefinja v podjetju ♪
  9.      šefovánje  -a s (ȃ) opravljanje šefovskih poslov: dolgoletno šefovanje / bilo je v času njegovega šefovanja ♪
  10.      šéga  in šêga -e ž (ẹ́; é) navadno s prilastkom 1. nav. mn. kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: nekatere šege izginjajo / delovne, ženitovanjske šege; ljudske šege; šege ob poroki, smrti, žetvi / poročil se je po njihovi šegi; po stari šegi je moral priseči 2. star. navada: držal se je ustaljenih hišnih šeg; domače šege / pri njih je bila šega, da so otroci starše vikali ● star. oblečena je bila po najnovejši šegi modi; zastar. ta človek je svoje šege je muhast; drugi kraji, druge šege ♪
  11.      šegàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki ima do česa dobrodušno šaljiv odnos: šegav človek; bil je vesel in šegav // ki izraža, kaže tak odnos: šegav obraz / šegave besede, pesmi; šegavo govorjenje / povedati na šegav način šegávo prisl.: njene oči so se šegavo ozirale po mizah; šegavo ga je pogledal ♪
  12.      šegávec  -vca m (ȃ) ekspr. šegav človek: njegov oče je šegavec ♪
  13.      šegávost  -i ž (á) lastnost, značilnost šegavega človeka: njegova šegavost je znana / pesmi so polne šegavosti / smejali so se njegovim šegavostim šalam, domislicam ♪
  14.      šejkát  -a m (ȃ) v arabskem okolju področje, na katerem ima oblast šejk: na tem ozemlju je pet šejkatov ♪
  15.      šejtán  in šéjtan -a m (ȃ; ẹ̑) pri muslimanih zli duh: pred njim so se tresli kot pred šejtanom ♪
  16.      šêka  tudi šéka -e ž (ȇ; ẹ̑) nar. lisasta, marogasta krava: v hlevu je mukala šeka; sivka in šeka ♪
  17.      šêkast  tudi šékast -a -o prid. (é; ẹ́) lisast, marogast: šekast pes; šekasta krava / od solz je bila vsa šekasta po obrazu // pisan, zlasti neprimerno, neskladno: šekast vzorec; šekasta bluza ♪
  18.      šekljáti  -ám [šǝk in šek] nedov. (á ȃ) nar. 1. tresti, rahljati: šekljati slamarico / če je še tako šekljal hranilnik, ni nič padlo iz njega 2. nepreh. pri premikanju v čem dajati rahle, kratke glasove: zrna v suhem stroku šekljajo ∙ nar. šekljati s kovanci žvenketati ♪
  19.      šélak  -a m (ẹ̑) kem. smola nekaterih indijskih dreves, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo lakov: uporaba šelaka ♪
  20.      šélakov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šelak: šelakov madež ♦ les. šelakova politura ♪
  21.      šéleshámer  -ja m (ẹ̑-ȃ) papir. kakovosten bel risalni papir zahodnonemške tovarne Schoellershammer: izdelovati šeleshamer // žarg. kakovosten bel risalni papir sploh: šeleshamer domačih proizvajalcev ♪
  22.      šéma  -e ž (ẹ́) 1. z masko zakrit in v posebno obleko oblečen človek, navadno ob pustu: šeme hodijo po vasi / pustne šeme 2. slabš. neprimerno, smešno oblečen človek: kdo pa je tista šema 3. slabš. nespameten, neumen človek: ta fant je navadna šema / kot psovka molči že, šema šemasta ♪
  23.      šemaríja  -e ž (ȋ) 1. v zvezi pustna šemarija pustna prireditev, zabava: prirediti pustno šemarijo 2. slabš. neprimerno, smešno dejanje: nehaj počenjati te šemarije ♪
  24.      šemáriti  -im nedov. (á ȃ) neprimerno, smešno oblačiti; šemiti: nikar tako ne šemari otroka; spet stoji pred ogledalom in se šemari ♪
  25.      šémast  -a -o prid. (ẹ́) slabš. 1. neprimeren, smešen: šemasto oblačilo 2. nespameten, neumen: šemast človek ♪

   50.376 50.401 50.426 50.451 50.476 50.501 50.526 50.551 50.576 50.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA